O pogajanjih sta se v začetku aprila na vrhu G20 dogovorila ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Oba načrtujeta, da bo novi dogovor, ki bo nadomestil obstoječo pogodbo, sklenjen še pred iztekom veljavnosti sporazuma - iztekel se bo decembra -, prvo poročilo o napredku pa pričakujeta julija, ko bo Obama obiskal Moskvo.

Med državama sicer obstaja precej razlik v pogledih glede narave, količine in uporabe njune strateške jedrske oborožitve, vendar sta strani nedavno dali vedeti, da jih je mogoče premagati. "Obstajajo dobre možnosti za sklenitev sporazuma," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov ob koncu obiska v ZDA. Tako Bela hiša kot Kremelj sta izrazila pripravljenost na zmanjšanje jedrskega arzenala.

Start je okrajšava za dogovor o zmanjšanju strateškega orožja, ki so ga sklenile ZDA in Sovjetska zveza, določa pa, da državi ne smeta namestiti več kot 6.000 jedrskih konic poleg skupaj 1.600 medcelinskih raket, podmorniških raket in bombnikov. Dogovor je največji in najbolj vsestranski dogovor o orožju v zgodovini, njegova implementacija leta 2001 pa je rezultirala v odstranitvi okoli 80 odstotkov vsega tedaj obstoječega jedrskega orožja. Na predlog ameriškega predsednika so dogovor preimenovali v Start I, potem ko so se začeli pogovori o drugi pogodbi Start, imenovani Start II, ki sta ga potem leta 1993 podpisala ameriški predsednik George Bush in ruski predsednik Boris Jelcin, glavno določilo pa govori o prepovedi določene vrste jedrskih konic na balističnih raketa (MIRV).

Prvi predlog Starta je predstavil Reagan 29. junija 1982 v Ženevi: sprva je predlagal drastično zmanjšanje strateških sil v dveh stopnjah, kar je v tistem času naslovil kot Start III. Prva stopnja bi pomenila zmanjšanje skupnega števila bojnih konic različnih tipov na največ 5.000, poleg tega pa bi dovoljeval še 2.500 medecelinskih raket in zatem še dodatnih 850 medcelinskih raket, med katerimi bi bilo največ 110 najbolj uničujočih raket, kot je SS-18. Na drugi stopnji bi podobne omejitve uvedli tudi pri številu bombnikov in njihovih konic ter drugega strateškega orožja.

Na tisoče bojnih konic
Pogodba določa, da imajo ZDA in Rusija 6.000 bojnih letal, 10.000 tankov, 20.000 kosov topništva in 2.000 bojnih helikopterjev. Dogovor so podpisali 31. julija 1991, pet mesecev pred zlomom Sovjetske zveze, veljati pa je začel šele leta 2001, predvsem zaradi zloma Sovjetske zveze. Njegova določila ostajajo v veljavi za ZDA in Rusijo, medtem ko so se Belorusija, Kazahstan in Ukrajina po zlomu SZ-ja jedrsko razorožili. Danes imajo ZDA 3.696 in Rusija 4.237 bojnih konic v pripravljenosti, sicer pa imajo ZDA skupaj okoli 10.000 bojnih konic, kamor štejejo strateške in taktične, pripravljene in v rezervi, glede Rusije pa številke variirajo med 15.000 in 17.000.

K. T.