Šlo je za drugo in zadnjo uporabo atomske bombe v vojni. ZDA so nad Nagasaki sicer odvrgle implozijsko bombo s plutonijevo sredico (z imenom "Fat man" oziroma Debelinko), medtem ko so nad Hirošimo razstrelile uranovo bombo.

V Nagasakiju je zaradi eksplozije takoj umrlo okoli 40.000 ljudi, a je še okoli 30.000 ljudi umrlo pozneje. Ob tem je bilo ranjenih še okoli 75.000 ljudi. Mesto leži okoli 300 kilometrov od Hirošime, bilo pa je rezervna tarča. Bombo naj bi namreč odvrgli na mesto Kokura, a se je zaradi slabe vidljivosti letalo preusmerilo nad Nagasaki. Bomba je uničila tretjino mesta, poroča BBC. Nagasaki je imel v času napada okoli 260.000 prebivalcev, v mestu pa je bilo manj kot 10.000 vojakov.

Ljudje umirajo še danes
ZDA so bombi nad Japonsko odvrgle tik pred japonsko kapitulacijo, ki se je zgodila 15. avgusta. Zaradi obeh bomb je po ocenah do decembra 1945 umrlo skupaj več kot 200.000 ljudi. Zaradi zakasnelih vplivov radioaktivnega sevanja pa ljudje umirajo še danes. Na Japonskem je sicer 183.000 registriranih preživelih jedrskih napadov, katerih povprečna starost je letos presegla 80 let.

Kot poroča BBC, so imele ZDA pripravljeno tudi tretjo bombo, ki bi jo odvrgle 19. avgusta, če ne bi Japonska kapitulirala štiri dni prej. Tretja tarča naj bi bil Tokio, še posebej cesarjeva palača.

Tokio uničen tudi brez atomske bombe
Ameriška vojska je pred uporabo atomskih bomb japonska mesta intenzivno bombardirala z zažigalnimi bombami. Samo v Tokiu naj bi umrlo skoraj 100.000 ljudi, po vsej državi pa je umrlo okoli 900.000 civilistov, poroča BBC. Hirošima sicer ni bila ena izmed tarč, njeni prebivalci pa niso vedeli, da jim je bilo prizaneseno, ker bodo postali poskusni zajci za novo orožje.

V Nagasakiju danes izvajajo tradicionalne spominske slovesnosti, ki sta se jih udeležila tudi japonski premier Šinzo Abe in ameriška veleposlanica na Japonskem Caroline Kennedy.

Japonska za svet brez jedrskega orožja
Abe je ponovil zavezanost Japonske kot edine države, ki je bila napadena z atomsko bombo, da bo vodila globalne napore za jedrsko razorožitev, da bi ustvarili svet brez jedrskega orožja.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je zagotovil tudi, da bo država še naprej ravnala v skladu s svojimi dolgoletnimi načeli, da na ozemlju Japonske ne bodo proizvajali, dovolili ali imeli jedrskega orožja.

Premier je bil sicer tarča kritik, ker na spominski slovesnosti v Hirošimi pred dnevi ni omenil omenjenih treh načel japonske politike proti jedrskemu orožju.

Sporna sprememba doktrine
Na slovesnosti je govoril tudi župan Nagasakija Tomihisa Taue, ki je posvaril pred novo zakonodajo, ki spreminja vlogo japonske vojske. Abejeva koalicija je namreč, kot poroča Al Džazira, prejšnji mesec v spodnjem domu parlamenta odobrila zakonodajo, ki bi omogočila umik prepovedi pošiljanja vojske v tujino. Zakonodaji močno nasprotuje del poslancev in javnosti.

"Širijo se skrbi, da bi zaveza, ki smo jo sprejeli pred 70 leti, in načelo miru v japonski ustavi lahko bila zdaj spodkopana," je ob gromkem aplavzu dejal Taue. Ustava, ki so jo državi vsilile ameriške okupacijske sile po drugi svetovni vojni, Japonski sicer preprečuje, da bi sodelovala v bojnih operacijah, razen v primeru samoobrambe.