Kot je za Radio Slovenija poročala Polona Fijavž, naj bi diplomati za azil zaprosili kmalu po spodletelem poskusu državnega udara v Turčiji 15. julija. Od takrat namreč oblasti v Ankari izvajajo obsežne čistke, v okviru katerih so več sto diplomatom odvzeli diplomatske potne liste.

Nemški časnik Süddeutsche Zeitung je poročal, da naj bi Turčija osmim turškim diplomatom, nameščenim v Nemčiji, prekinila diplomatski status zaradi domnevnih povezav s klerikom Fethullahom Güllenom, ki živi v Združenih državah Amerike.

Kot je znano, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan Gülena obtožuje, da stoji za poskusom julijskega udara. Od takrat so v Turčiji zaradi domnevnih povezav z Gülenom zaprli okoli 32.000 ljudi, več kot 100.000 profesorjev, zdravstvenih delavcev, učiteljev, novinarjev, članov varnostnih služb pa je izgubilo službe. Čistk še ni konec.

Za azil naj bi zaprosil tudi vojaške ataše
Ni znano, koliko je med odpuščenimi turških diplomatov. Med tremi, ki naj bi po pisanju nemških medijev zaprosili za azil, naj bi bil tudi turški vojaški ataše v Nemčiji. Na turškem veleposlaništvu ali nemškem notranjem ministrstvu razkritja Süddeutsche Zeitunga niso želeli komentirati.

Ta tema bo zagotovo dodatno otežila turško-nemške odnose, poroča Polona Fijavž. Ne gre pričakovati, da bo Nemčija prošnje za azil odobrila, saj je ne nazadnje Turčija obravnavana kot varna država za deset tisoče beguncev, ki jih želi EU tja vračati iz Grčije. Nemški zvezni urad za begunce in migrante prošenj treh turških diplomatov še ni obravnaval.

Odnosi med Nemčijo in Turčijo so, potem ko sta EU in Turčija sklenila dogovor o ustavljanju in vračanju beguncev, polni vzponov in padcev. Otežile so jih resolucija nemškega parlamenta o priznanju armenskega genocida in šale nemškega komika Jana Böhmermanna na račun turškega predsednika.