Glasovanje je bilo skorajda soglasno, saj med 630 poslanci le eden ni glasoval, eden pa se je glasovanja vzdržal. Čeprav je sprejetje resolucije podprla tudi kanclerka Angela Merkel, je na samem glasovanju ni bilo zaradi neodložljivih obveznosti. Resolucijo so pripravili poslanci vladajoče velike koalicije med socialdemokrati in krščanskimi demokrati kanclerke Angele Merkel ter Zeleni.

V razpravi pred glasovanjem so poslanci različnih strank poudarjali zgodovinsko soodgovornost Nemčije za genocid, zaradi katere ne bi smeli molčati o njem. "Da smo bili v preteklosti sokrivci za ta grozovit zločin, ne bi smelo pomeniti, da bomo zdaj sodelovali s tistimi, ki ga zanikajo," je dejal predsednik Zelenih Cem Özdemir, po rodu Turek. Sprejetje resolucije so pozdravili številni Armenci, ki živijo v Nemčiji in so se zbrali pred parlamentom.

Jung: Le kdor priznava preteklost, lahko oblikuje prihodnost
Namestnik vodje poslanske skupine krščanskih demokratov (CDU/CSU) Franz Josef Jung je dejal, da v razpravi o resoluciji ne gre za to, da bi Turčijo dali na zatožno klop. "Priznavamo tudi soodgovornost nemškega rajha, tedanjega glavnega vojaškega zaveznika Otomanskega cesarstva," je izpostavil. "Samo tisti, ki priznavajo preteklost, lahko sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti," je povedal Jung in dodal, da želijo, da bi resolucija prispevala k obnovitvi procesa sprave med Turčijo in Armenijo.

Özdemir in še nekateri drugi poslanci so med razpravo tudi poudarjali, da sedanjih generacij Turkov ne bi smeli kriviti za zločine, so pa odgovorni za spomin nanje, na podoben način, kot so Nemci odgovorni za to, da se spominjamo holokavsta.

Namestnik turškega premierja: Gre za zgodovinsko napako
Turčija se je na resolucijo ostro odzvala. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je tako iz Nairobija, kjer je na obisku, sporočil, da bo sprejeta resolucija "resno vplivala" na odnose med državama. Hkrati pa je dodal, da bo Ankara, ki je na posvetovanje že poklicala svojega veleposlanika v Nemčiji, premislila o naslednjih ukrepih. Je pa pred tem namestnik turškega premierja Numan Kurtulmus sprejetje resolucije označil za "zgodovinsko napako". Kurtulmus je zatrdil, da je za Turčijo odločitev nemškega parlamenta nična in da sprejetje resolucije ni "skladno s turško-nemškim prijateljstvom". Turški premier Binali Yildirim pa je sprejetje resolucije označil za "napačno odločitev" in po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu poudaril, da se Turkom ni treba sramovati svoje preteklosti. "To ljudstvo je ljudstvo, ki se hvali s svojo zgodovino."

Najprej sežigate Jude, nato Turke obtožujete za genocid
Morda najostreje se je odzval turški pravosodni minister Bekir Bozdag: "Najprej sežigate Jude v pečeh, nato pa pridete in obtožujete turško ljudstvo za genocid. Najprej se ozrite na svojo zgodovino (...) v naši zgodovini ni ničesar, česar bi se sramovali."

Merkel: Nemško-turško prijateljstvo je trdno
Nemška kanclerka Merklova, ki je, kot že omenjeno, na glasovanju ni bilo, pa je ob robu novinarske konference generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga v Berlinu dejala, da je kljub različnim pogledom na določene zadeve nemško-turško prijateljstvo trdno, globoko in strateško. Dodala je, da Nemčija podpira dialog med Turčijo in Armenijo in da si bo prizadevala za dobre odnose z Ankaro. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pa je pozval k miru. Kot je dejal med obiskom v Buenos Airesu, se je Turčija pričakovano odzvala, upa pa, "da se bodo v prihodnjih dneh in tednih lahko izognili pretiranim reakcijam".

Nalbandian: Turčija še naprej zavrača nesporno dejstvo
Armenija je pozdravila sprejetje resolucije. Armenski zunanji minister Edvard Nalbandian je priznanje genocida označil za "dragocen prispevek ne samo k mednarodnemu priznanju in obsodbi genocida nad Armenci, ampak tudi k splošnemu boju za preprečevanje genocida, zločinov proti človečnosti". Nalbandian je izpostavil, da medtem ko Nemčija in Avstrija kot nekdanji zaveznici Otomanskega cesarstva danes priznavata svoj del odgovornosti v genocidu nad Armenci, "turške oblasti še naprej trmasto zavračajo nesporno dejstvo, da je Otomansko cesarstvo storilo genocid".

Turčija zavrača priznanje genocida
Leta 1915 je v Otomanskem cesarstvu v pokolu in deportacijah umrlo od 800.000 do 1,5 milijona Armencev, pripadnikov krščanske manjšine. Armenija si že več let prizadeva, da bi pokol Armencev v Otomanskem cesarstvu med prvo svetovno vojno mednarodno priznali kot genocid, kar Turčija ves čas ostro zavrača. Do zdaj je poboje Armencev za genocid priznalo 20 držav, med njimi Francija, Rusija in Vatikan.

Še pred sprejetjem resolucije v spodnjem domu nemškega parlamenta bundestag sta tako turški predsednik Erdogan kot premier Yildirim opozorila, da bo sprejetje resolucije zagotovo škodilo dvostranskim odnosom med Berlinom in Ankaro.

Posledic na dogovor z EU-jem naj ne bi bilo
Zaradi resolucije se je Berlin znašel pod svojevrstnim pritiskom, tudi zaradi tega, ker je Turčija članica zveze Nato in pomemben partner EU-ja pri reševanju begunske krize. Je pa Yildirim zagotovil, da Turčija ob sprejetju resolucije ne bo odstopila od dogovora z EU-jem pri reševanju begunske krize. Armenski predsednik Serž Sarkisjan je na drugi strani nemške poslance pozval, naj se ne pustijo ustrahovati in se ne uklonijo pritisku politikov iz drugih držav.