Poslanci francoske narodne skupščine so zakon sprejeli kljub grožnjam Turčije, da bo to dejanje sprožilo diplomatsko krizo med Parizom in Ankaro ter imelo tudi gospodarske posledice. Zakon mora zdaj potrditi še zgornji dom parlamenta, senat.
Francija je kot prva večja evropska država že leta 2001 priznala obstoj genocida nad Armenci. V danes sprejetem besedilu pa je zapisano, da je kaznivo dejanje vsako zanikanje genocida, tudi nad Armenci.

Oktobra 1914 je Otomanski imperij vstopil v prvo svetovno vojno na strani Nemčije in Avstro-Ogrske, naslednjo pomlad pa so začeli izvajati aretacije Armencev, osumljenih sovražnega razpoloženja do imperija, sprejeli so tudi poseben zakon, ki je dovoljeval deportacije "zaradi notranje varnosti".
Turčija priznava smrt od 250.000 do 500.000 Armencev, a vztraja, da cilj ukrepov ni bilo iztrebljenje armenskega naroda, temveč je šlo za ukrepe proti osebam, ki so med vojno sodelovale z ruskim sovražnikom. Ankara tudi zavrača označevanje pokola za genocid. Po armenskih podatkih je bilo med letoma 1915 in 1917 ubitih več kot milijon in pol ljudi.
Opozorila iz Ankare
Genocid nad Armenci je junija 1987 priznal tudi Evropski parlament, o genocidu pa že ves čas govori Grčija, ki je 24. april razglasila za dan spomina na genocid nad Armenci.

Danes v Armeniji živi približno 3,2 milijona ljudi, okoli osem milijonov pa v diaspori, večina v Rusiji, ZDA, Kanadi, na Bližnjem vzhodu in v Franciji.

Ankara je pred današnjim glasovanjem Francijo opozarjala na posledice sprejetja zakona, napovedala je odpoklic svojega veleposlanika iz Pariza in izgon francoskega iz Ankare, izključitev francoskih podjetij s turških trgov ter zamrznitev kulturnega sodelovanja.

Neposredno po glasovanju so v Ankari sporočili, da bo njihov veleposlanik v petek zapustil Pariz, podpredsednik turške vlade Bülent Arinc pa je prek Twitterja sporočil, da zakon predstavlja "izdajo zgodovine in resničnih dejstev". "Ali bodo začeli lov na čarovnice? S tem zakonom se v Francijo vračajo inkvizicijska sodišča," je dodal.
Erdogan ostro
Turški premier Recep Tayyip Erdogan pa je že napovedal vrsto sankcij proti Franciji, tudi prekinitev političnih, vojaških in gospodarskih odnosov med državama, vključno s suspenzom skupnih vojaških vaj ter omejitvijo francoskih vojaških preletov. Večina sankcij se nanaša na vojaško sodelovanje med državama, ki sta obe članici zveze Nato. Turčija bo npr. o vsaki prošnji Francije za uporabo turškega zračnega prostora v vojaške namene ali za uporabo turških vojaških oporišč odslej odločala od primera do primera, vse prošnje za vplutje francoskih vojaških plovil v turška pristanišča pa bodo zavrnjene.

"Francija je poteptala načela lastne revolucije: svobodo, enakost in bratstvo," je dejal Erdogan in dodal, da je današnja poteza parlamenta v Parizu sicer neprijetna za Turčijo, "a še večja nesreča za Francijo". "Vprašam vas, ali v Franciji obstajata svoboda misli in svoboda izražanja? Odgovor je ne. Francija je ukinila duh svobodne razprave," je bil oster.

Zakon je označil kot "primer rasizma, ksenofobije in diskriminacije", poslancem, ki so zanj glasovali, pa je očital podpihovanje sovraštva to Turkov in muslimanov. "Bolj kot za Turčijo je ta zakon krivica za Francijo, francoski narod in za francoska načela," je še dejal na novinarski konferenci, ki jo je v živo prenašala televizija.

Mobilizacija francoskih Armencev?
V Ankari trdijo, da je edini namen zakona mobilizirati približno pol milijona v Franciji živečih Armencev, da se bodo prihodnje leto udeležili predsedniških volitev. Besedilo zakona je vložila poslanka stranke predsednika države Nicolasa Sarkozyja Valerie Boyer iz Marseilla, kjer živi močna armenska skupnost.
V francoski vladi je več ministrov do zakona zadržanih. Tako je obrambni minister Gerard Longuet dejal, da "poslanci niso nujno najboljši zgodovinarji", medtem ko se je vodja diplomacije Alain Juppe vzdržal komentarja.

Sprejetje zakona so že pozdravili v Armeniji. Zunanji minister Edvard Nalbandian se je Franciji zahvalil, češ da je znova izrazila svojo zavezanost univerzalnim vrednotam človeštva.