Tropski deževni pragozd se je lani zmanjšal za približno 42.000 kvadratnih kilometrov. Zmanjšanje je za 12 odstotkov večje, kot je bilo leta 2019, ugotavlja študija organizacije Global Forest Watch. Poleg avtohtonega pragozda je v ekvatorialnem pasu izginilo še za 122.000 kvadratnih kilometrov gozdov in drevesnih plantaž.

Glavna vzroka krčenja tropskega gozda so požari in izsekavanje. Požari so prizadeli predvsem Avstralijo, Bolivijo in Amazonski pragozd. Izsekavanje se izvaja večinoma za pridobivanje kmetijskih površin in zaradi rudarjenja, ob tem pa ima les tropskih dreves tudi visoko vrednost. Izsek tropskega gozda se je povečal predvsem v Braziliji, DR Kongo in Kolumbiji, izsledke študije navaja Al Džazira.

"Tropski gozdovi so ena najboljših obramb Zemlji pred naraščajočo ravnjo ogljikovega dioksida. Rastoča drevesa sesajo ogljik iz ozračja hitreje kot kateri koli drugi kopenski ekosistem," so pomen tropskih gozdov za MMC orisali v Mednarodni organizaciji za tropski les (ITTO), ki si od leta 1986 prizadeva za ohranjanje tropskih gozdov.

Trenutno ugotavljajo, da preostali gozdovi v tropih vsebujejo "več ogljika, kot ga je človeštvo v zadnjih 30 letih izpustilo s sežiganjem premoga, nafte in zemeljskega plina," še navaja organizacija s sedežem v Jokohami.

Tropski gozdovi tudi na druge načine prispevajo k umirjanju svetovnega podnebja, vključno s pomočjo pri uravnavanju svetovnega vodnega kroga in vremenskih vzorcev, še pojasnjujejo.

Zaradi uničenja pragozda v ozračju izpusti celotne Indije

Človek je doslej uničil že tretjino prvotnega tropskega deževnega gozda, ugotavlja norveška nevladna fundacija za deževne gozdove. Preostalo tretjino naj bi ob tem precej poškodoval, s čimer je bolj izpostavljena nevarnosti požarov.

Drevesa in zemlja vsrkajo tretjino vseh letno proizvedenih ogljikovih emisij na svetu, pri čemer je po navedbah organizacije največji rezervoar prav tropska gozdna vegetacija.

Izguba gozda je po navedbah norveške fundacije glavni dejavnik zviševanja vrednosti toplogrednih emisij v ozračju. Zaradi uničenja tropskih pragozdov se je leta 2020 v ozračje sprostilo 2,64 milijarde ton ogljikovega dioksida. Količina je enaka letnim izpustom Indiji oz. letnemu izpustu 570 milijonov avtomobilov, pa opozarja Global Forest Watch.

Izguba pragozda s tem zmanjšuje zmožnost apsorpcije ogljičnega onesnaženja in s tem vpliva na podnebne spremembe, te pa povratno vplivajo tudi na pragozdove.

Frances Seymour iz inštituta za upravljanje svetovnih virov (World Resources Institute) za Al Džaziro ugotavlja, da so izmed podatkov iz leta 2020 "najbolj zlovešči" tisti, ki dokazujejo, da tudi gozdovi postajajo "žrtev podnebnih sprememb". "Narava nam je že dolgo šepetala. Zdaj kriči," dodaja Seymour in kot primer navaja požare na mokriščih.

Pandemija covida-19 pospešila izsekavanje

Krčenje tropskega gozda se je povečalo kljub gospodarski upočasnitvi zaradi pandemije covida-19. Zaradi pandemije je bilo namreč manj nadzora nad zaščitenimi gozdnimi površinami, hkrati pa se je več ljudi iz mest vrnilo na podeželje, študija navaja morebitna vzroka.

Global Forest Watch svari, da bi tropski deževni gozd lahko postal velika žrtev pandemije, če bodo državo za spodbujanje gospodarske rasti umaknile zaščito gozdov in omogočile nadaljnje izsekavanje.

Mednarodna organizacija za tropski les ob tem za MMC poudarja, da ni vsako izsekavanje slabo. "Sečnja za pridobivanje lesa, če se izvaja trajnostno, ne uniči gozda in lahko privede tudi do bolj zdravega in hitreje rastočega gozda. Nevzdržna proizvodnja lesa pa je seveda lahko vzrok za krčenje in propadanje gozdov, do česar pride predvsem takrat, ko je namen sečnje čiščenje zemlje za druge gospodarske namene, med drugim za kmetijstvo, rudarstvo in urbani razvoj," sporočajo.

Brazilija: Bolsonarove politike spodbudile največji izsek na svetu

Sorodna novica Slovenski gozd je v dobrem stanju. A to ni dovolj za ohranitev svetovnega gozda.

Brazilija je v letu 2020 izgubila za 1,7 milijona hektarjev (17.000 kvadratnih kilometrov) tropskega pragozda, največ v zadnjih 12 letih, poroča Reuters.

Izsekavanje je večinoma posledica politike predsednika Jaira Bolsonara, ki je zmanjšal financiranje okoljskim projektom in spodbudil, da so se zaščitena amazonska območja odprla za gospodarstvo in rudarjenje, poroča Al Džazira.

Krčenje brazilskega pragozda je še za četrtino večje, kot je bilo leta 2019, ko so "zagorela pljuča sveta" vzdolž Amazonke. Bolsonaro je takrat v boj proti nezakonitemu izsekavanju in požigalcem v brazilsko džunglo napotil brazilsko vojsko, a očitno neuspešno.

"Odnos brazilske vlade do naravnih virov je tak kot v 70. letih (ko so skušali poseliti Amazonijo). Da nadzorovati gozd pomeni sečnjo. Bolsonaro meni, da je to razvoj," je bila za Reuters kritična nekdanja okoljska ministrica Izabella Teixeira.

Vojaška Operacija zelena Brazilija

Predstavnik obrambnega ministrstva Carlos Chagas je vojaško Operacijo zelena Brazilija označil za uspeh, saj se je v prvih mesecih letošnjega leta nezakonito izsekavanje v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo. A je po navedbah Reutersa še vedno zgodovinsko veliko v primerjavi s prejšnjimi leti.

Okoljske agencije, odgovorne za izvajanje gozdarskih zakonov, niso bile več zmožne nadzorovati uničevanja in brezzakonja v Amazoniji. Zato je morala posredovati vojska, ki zagotavlja "obrambo okolja in teritorialno integriteto", pojasnjuje Chagas.

Brazilska vojska in pristojne agencije pod njenim okriljem so od lanskega maja izdale za 3,3 milijona brazilskih realov (490.000 evrov) kazni zaradi nezakonitega izsekavanja. V številko naj bi všteli tudi vse kazni zvezne avtocestne policije, ki sicer bedi nad z lesom naloženimi tovornjaki, a izdaja tudi kazni za prehitro vožnjo, trdi reportaža Reutersa.

Zaposleni pri okoljskih agencijah, ki sodelujejo z vojsko, med njima sta agencija za okolje Ibami in agencija za parke ICMBio, za Reuters pod pogojem anonimnosti povedali, da ima vojska na terenu precej težav.

Med drugim naj ne bi zasegali opreme nezakonitih gozdarjev in rudarjev, temveč samo izdajali kazni, zaradi česar se kmalu vrnejo k svoji dejavnosti.

Vojaki ob tem niso usposobljeni za prepoznavanje vrst lesa, zaradi česar lastniki žag podrto drevesje pogosto predstavijo kot vrste, ki jih je dovoljeno podirati, čeprav gre v resnici za zaščitene.

Konec lanskega leta je sicer brazilski podpredsednik Hamilton Mourão, odgovoren za načrte krčenja gozdov, napovedal, da bodo prizadevanja za zaščito deževnega gozda aprila letos znova poverili Ibami.

Večanje izgub gozda tudi v Kolumbiji in Boliviji

Tudi v sosednjih Kolumbiji in Boliviji so zaznali izgube tropskega gozda. Bolivija je lani izgubila 276.900 hektarjev pragozda. Glavni vzrok so požari, ki so jih sprožili ljudje v prizadevanju pridobiti kmetijsko zemljo, a so ušli izpod nadzora, navaja Al Džazira.

V Kolumbiji so izgubili 166.500 hektarjev. Po letu 2019, ko je površina izgubljenega gozda upadla, se je zdaj znova povečala. Avtorji študije porast pripisujejo tekmi za zemljišča.

DR Kongo je izgubil 490.000 hektarjev pragozda. Tako kot prejšnja leta sta največ izgub povzročila širitev malega kmetijstva in povpraševanje po lesni energiji, vključno s proizvodnjo oglja.

V JV Aziji krčenje tropskega gozda žene palmovo olje

Indonezija in Malezija ste eni izmed redkih držav, v kateri so se izgube v letu 2020 zmanjšale v primerjavi z letom prej. Kljub temu je Indonezija z 270.000 izgubljenimi hektarji na četrtem mestu neslavne lestvice, a izsekana površina že četrto leto zapored upada.

Indonezija je največja proizvajalka palmovega olja na svetu. Upad krčenja naj bi bil sicer posledica spremenjene vladne politike, ki je prepovedala krčenje pragozda, zamrznila izdajo dovoljenj za postavljanje palmovih nasadov, spremenila kazensko zakonodajo in uvedla nove tehnologije nadzora, je za Al Džaziro dejal Arief Wijaya, vodja oddelka za gozdove pri raziskovalni organizaciji za družbenoekonomski razvoj WRI Indonesia.

Izguba gozda se je četrto leto zapored zmanjšala tudi v sosednji Maleziji in je lani znašala 73.000 hektarjev. Malezija je od leta 2001 izgubila skoraj petino svojega pragozda.

Leta 2019 so za pet let omejili postavljanje nasadov za pridobivanje palmovega olja, zdaj pa napovedujejo ostrejše kazni za nezakonito sečnjo.

V drugih državah jugovzhodne Azije ob tem niso zaznali upada krčenja. V Kambodži, Laosu in Mjanmaru izguba pragozda stagnira ali se je lani povečala.