Javna razprava o predlagani spremembi, ki je močno vznemirila tako strokovno gozdarsko javnost kot nevladne okoljske organizacije, je bila v petek končana. Gozdarski strokovnjaki in nevladniki upajo, da bo kmetijsko ministrstvo prisluhnilo njihovim argumentom, saj menijo, da so predlagane spremembe zgrešene.

Pragozdni rezervat Krokar na Kočevskem je območje, kjer človek še ni posekal drevesa. Ministrstvo za kmetijstvo predlaga spremembe uredbe, ki bi tudi tukaj dovolile sečnjo. "Ko enkrat začnemo vanj posegati, to ni več pragozd ali pragozdni rezervat, ampak se približujemo gozdu, v katerega se je s svojim gospodarjenjem vključil človek," je za TV Slovenija povedal Robert Brus, prodekan za področje gozdarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Na kmetijskem ministrstvu nam sogovornika niso našli. Dobili smo le pisni odgovor, da so se pri pripravi sprememb uredbe posvetovali s strokovnjaki. A na Zavodu za gozdove, biotehniški fakulteti in Gozdarskem inštitutu pravijo, da niso bili seznanjeni s spremembami in da jim nasprotujejo. Da je uredba nesprejemljiva, menijo tudi v mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo.

"Neprimeren je že ta način, da se strokovne javnosti in splošne javnosti ne vključi v postopek, ki ima neverjetne posledice za naš gozd," je povedal Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Kako zatreti lubadarja?

Za spremembe uredbe, ki bodo odprle vrata za sečnjo v vseh 170 gozdnih rezervatih pri nas, so se na kmetijskem ministrstvu odločili zaradi pisma z Občine Luče, da se iz rezervata Poljšak širi podlubnik v zasebne gozdove.

"Rešitve so v poseganju zunaj tega pragozdnega rezervata, predlog uredbe, o kateri se pogovarjamo, je predvidel stometrski pas znotraj meje, mi pa predlagamo, da bi to lahko potekalo v zunanjem stometrskem ali po potrebi tudi širšem pasu," je profesor Brus pojasnil stališče stroke.

Če so lastniki gozdov oškodovani, lahko država to reši z odškodninami ali z odkupom pasu gozda okoli rezervata, ne pa da sprejema spremembe uredbe, ki lahko predstavljajo temelj za uničenje naših nedotaknjenih gozdnih območij.