Po novem ima namreč Trumpov politični strateg Steve Bannon, pred prihodom v Belo hišo na čelu populistične medijske hiše Breitbart News, v okviru katere deluje najbolj bran ameriški konservativni novičarski portal v ZDA, večjo vlogo v svetu za nacionalno varnost kot nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti in načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil. Ta bosta po novem na sejah sveta navzoča le, če bo treba, je poročal STA, medtem ko bo Bannon stalni član sveta.

Ukaz je izzval ostre kritike demokratov, pa tudi v vrstah republikancev. Republikanski senator John McCain je Trumpovo odločitev označil za najradikalnejšo spremembo v svetu za nacionalno varnost v vsej zgodovini. "Če je kdo nepogrešljiv, je to zagotovo načelnik štaba združenih poveljstev."

Po besedah strokovnjaka za varnost Iztoka Prezlja je sestava sveta za nacionalno varnost sicer v domeni predsednika in vsak mu da svoj organizacijski pečat. "Če svet izpolnjuje funkcijo prisotnosti in sodelovanja številnih resorjev, ki skupaj iščejo rešitve za varnostne probleme, potem izpolnjuje svoje osnovno poslanstvo. Vse drugo so osebne note aktualnega predsednika."

Pričakovano je Bannonovo imenovanje v svet za nacionalno varnost na noge dvignilo predvsem demokrate. Kot poroča New York Times, je Leon E. Panetta, ki je bil v času dveh demokratskih administracij vodja kabineta Bele hiše, nekdanji obrambni minister in direktor Cie, Trumpovo odločitev o Bannonu ostro obsodil. "To se ni zgodilo še nikoli in nikoli se ne bi smelo zgoditi. Ne rečem, da bi imel izkušnje v mednarodni politiki ali na področju nacionalne varnosti. Nima jih. Njegova glavna vloga je nadzorovati oziroma voditi predsednika v skladu z njegovimi obljubami. To ni tisto, kar bi moral početi svet za nacionalno varnost."

Podobnega mnenja kot Panetta je bil tudi vodja kabineta republikanca Georga W. Busha Josh Bolten, ki je v času vodenja kabineta Karlu Rovu, Bushevemu političnemu svetovalcu, prepovedal udeležbo na svetu za nacionalno varnost. Kot je dejal, predsednik na teh sejah skupaj s svetovalci odloča o življenju in smrti ljudi v uniformah, in te odločitve ne smejo biti v primežu političnih odločitev. Susan E. Rice, zadnja svetovalka za nacionalno varnost prejšnjega predsednika Baracka Obame, je spremembe v sestavi sveta označila za popolno norost.

Tiskovni predstavnik Trumpa Sean Spicer je v bran Trumpovi odločitvi dejal, da je podobno ukrepal tudi Obama, in sicer da je njegov politični svetovalec David Axelrod prav tako sodeloval na sestankih sveta. Kot še piše New York Times, pa se je to zgodilo le nekajkrat, saj Axelrod za razliko od Bannona ni bil stalni član sveta.

Kaj je pomembnejše: varnost ali človekove pravice?
Glede Trumpovega ukaza o 90-dnevni prepovedi vstopa državljanom sedmih večinsko muslimanskih držav, prepovedi vstopa beguncem za 120 dni in popolni prepovedi beguncem iz Sirije pa Prezelj ocenjuje, da ta poteza kaže, da je varnost kompleksnejša zadeva, kot si je mogoče predstavljati na prvi pogled. "Modrost in premišljenost te poteze je vprašljiva," ocenjuje Prezelj. "Američani se bodo morali odločiti, katera človekova pravica jim je pomembnejša: varnost ali druge človekove pravice. Vprašanje je, ali bodo to zmogli v tem trenutku," o omejitvi oz. prepovedi preseljevanja v ZDA pravi varnostni strokovnjak Iztok Prezelj.

Na vprašanje, ali lahko takšna poteza ameriške administracije pri skrajnih islamistih izzove gnev in jih posledično motivira za nove napade, Prezelj odgovarja nikalno in poudarja, da gnev pri njih izziva vsaka država, ki ni kalifat, ne glede na to, kaj naredi. "Če islamisti želijo maščevanje, bodo razloge zanj našli v čemer koli, kar je različno od njihove skrajne ideje. S tem vprašanjem se nima smisla preveč ukvarjati. Če hočejo gnev, ga takoj naredijo/dobijo."