di ostrih kritik se je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa odločila, da vseeno ne bo ukinjala naravnih parkov in spomenikov, kot je to sprva nameravala, bodo pa vseeno uvedli določene "spremembe", pri čemer bi se lahko zgodilo, da bo nekaj parkov izgubilo status zaščitenosti.

Potem ko je notranji minister Ryan Zinke s Trumpovim blagoslovom prejšnji mesec napovedal morebitno ukinitev določenih parkov, so spletno stran ministrstva zasuli izrazi nasprotovanja oz. podpore parkom. Kot poroča AP, naj bi imelo prav okoli 2,4 milijona javnih komentarjev na temo ukinjanja parkov velik vpliv na odločitev administracije, da ne povleče tako drastičnih potez.

A Zinke opozarja, da bi lahko peščici parkov ukinili zaščitne ukrepe. Tako naj bi predlagal spremembe v obravnavi za okoli 27 parkov, ne bodo pa nobenega od njih ukinili ali vrnili v zasebno last, še vedno bodo odprti za javnost, bodo pa razširili pravice do lova, ribolova in paše. Zinke je ob tem ostro zavrnil navedbe, da naj bi Trumpova administracija "razprodajala parke". "Zemlja je bila javna prej in bo javna tudi ostala," je zatrdil.

Čeprav podrobnosti niso znane, pa Washington Post poroča, da je minister predsedniku predlagal zmanjšanje obsega treh parkov oz. narodnih spomenikov (v ZDA imajo to oznako zaščitena območja z določenim kulturnim, zgodovinskim ali znanstvenim pomenom; po naravi obravnave so podobni narodnim parkom, le da te odlikujejo zgolj ali predvsem naravne lepote): Bears Ears in Grand Staircase-Escalante v Utahu ter Cascade-Siskiyou v Oregonu.

Je sploh pravno zakonito?
Pravna stroka dvomi, da bi predsednik ZDA sploh lahko ukinjal status narodnih spomenikov oz. parkov, okoljevarstvene skupine pa se bojijo, da bi z napovedano revizijo zaščite parkov lahko dele teh območij odprli za izkoriščanje naravnih virov in zemlje.

Dan Hartinger, namestnik direktorja za parke in javna zemljišča pri Wilderness Society, je Zinkejevo napoved obsodil, češ da gre za veliko izgubo za ameriško ljudstvo: "Ta prizadevanja za ukinitev statusa zaščitenosti narodnih spomenikov niso le grozljivo zgrešena ter ogrožajo kulturne, zgodovinske in naravne vire, ampak so tudi nezakonita. Za to nimajo nobenih pristojnosti."

Zinke ni hotel povedati, ali bodo dele parkov odprli za vrtanje nafte in zemeljskega plina, rudarjenje, sečnjo in druge panoge, za katere se zavzema Trump, je pa dejal, da se da zaščititi park, pri tem pa vseeno javnosti omogočiti "tradicionalno uporabo".

Utah na udaru
Kljub zagotavljanjem, da se parkov ne bo ukinjalo, pa novica pomeni poraz za okoljevarstvenike in zmago za konservativne skupine, republikanske politike in rudarsko industrijo po zahodu ZDA, ki se že leta borijo proti zakonu iz leta 1906 (t. i. Antiquities Act), ki izvršni veji oblasti omogoča, da enostransko zaščiti javna zemljišča s podelitvijo statusa narodnih spomenikov oz. parkov, kar nekateri vidijo kot oviro za industrijski in trgovski razvoj na območju.

Veliko vlogo pri lobiranju v Beli hiši je imela prav kongresna delegacija Utaha, zvezne države, sicer znane po čudovitih naravnih parkih neprecenljive vrednosti. Trump se je tako že aprila na tiskovni konferenci posebej zahvalil utaškemu senatorju Orrinu Hatchu, "da ga je seznanil z zadevo" in ga spodbujal, naj nekaj ukrene. Prav Utah, ki je s petimi naravnimi parki ob Aljaski in Kaliforniji vodilna zvezna država na tem področju, je bila prva Zinkejeva postaja na "turi naravnih spomenikov".

V Utahu je obiskal naravni spomenik Bears Ears, dobrih 5.000 kvadratnih kilometrov veliko območje kanjonov, platojev in ostankov ameriških Indijancev. Parku je status spomenika ob podpori okoljevarstvenikov in indijanskih plemen podelil Barack Obama, lokalni politiki in industrija pa so potezi nasprotovali. Zinke je junija Trumpu predlagal, da se Bears Ears "skrči na kar se da majhno območje", če pa bo Trump to blagoslovil, bi si s s tem skoraj gotovo nakopal tudi plaz tožb, ki jih posamezne skupine že napovedujejo.

Razveljavitev prepovedi vode v plastenkah
Da aktualni administraciji varovanje okolja ni ravno pri vrhu pomembnosti, je bilo jasno že med predvolilno kampanjo, še bolj pri odstopitvi od Pariškega podnebnega sporazuma, zdaj pa so očitno na udaru naravni parki. Tako se je administracija v teh dneh odločila tudi, da odpravi prepoved prodaje plastenk v nekaterih najbolj znamenitih ameriških narodnih parkih, vključno z Velikim kanjonom. Aktivisti menijo, da odločitev kaže, da je "korporativna agenda kralj, ljudje in okolje pa so potisnjeni vstran".

Od leta 2011 je bil v veljavi zakon, ki je ameriškim narodnim parkom omogočal, da v imenu varstva okolja prepovedo prodajo plastenk. Ta zakon je bil "zmaga za vse strani, razen za industrijo plastenk z vodo, ki jo tako ali tako zanima samo zaslužek", za Guardian razlaga Lauren DeRusha Florez iz skupine Corporate Accountability, ki se bojuje proti zlorabam korporacij.

Razveljavitev zakona pomeni, da narodni parki ne bodo več smeli prepovedovati prodaje plastenk. Zveza narodnih parkov (NPS), ki skrbi za 59 narodnih parkov, 117 narodnih spomenikov in še 250 drugih varovanih območij po ZDA, je ob tem sporočila, da bodo še naprej spodbujali obiskovalce, da uporabljajo brezplačne polnilnice za vodo, da pa ukinitvi prepovedi ne nasprotujejo, saj da bi se morali obiskovalci sami odločiti, kateri je najboljši način za hidracijo. NPS je sicer pod pristojnostjo Zinkejevega notranjega ministrstva.

Na milijone plastenk
Enak argument je lani uporabila tudi Mednarodna zveza za ustekleničeno vodo (IBWA), katere člani so tudi predstavniki največjih proizvajalcev ustekleničene vode, kot je Nestlé.

Leta 2011 je NPS vseh 417 zveznih parkov spodbudila, naj odpravijo prodajo ustekleničene vode tam, kjer je to izvedljivo, tisti parki, ki so se odzvali, pa so to storili šele po namestitvi postaj za polnjenje vode. V teh šestih letih je 23 od najslavnejših ameriških parkov opdravilo prodajo ustekleničene vode, med njimi tudi Veliki kanjon v Arizoni in Zion v sosednjem Utahu, ki sta skupaj lani naštela kar 10,2 milijona obiskovalcev.

Lani je ameriške narodne parke obiskalo 331 milijonov ljudi, samo v Velikem kanjonu pa so plastenke predstavljale 20 odstotkov odpadkov.

Po vsem svetu ljudje porabimo več kot milijon plastenk na minuto - ali 20.000 na sekundo, okoljevarstveniki pa svarijo, da bi bile lahko posledice tolikšne porabe plastike primerljive s posledicami podnebnih sprememb.