"Ne bodo niti približno blizu te številke," je dejal, vendar dodal, da "ne bodo nične".

ZDA so carine za uvoz iz Kitajske ta mesec dvignile na skupno 145 odstotkov – ob upoštevanju 20-odstotnih carin, ki jih je predsednik Trump pred časom uvedel zaradi domnevne vloge Kitajske pri dotoku prepovedane droge fentanil v ZDA.

Trump je v torek priznal, da je 145 odstotkov zelo visoka raven in da se bo "znatno znižala". "Na koncu bodo morali skleniti dogovor, saj v nasprotnem primeru ne bodo mogli poslovati v ZDA," je prepričan ameriški predsednik.

Finančni minister Scott Bessent je medtem v torek na konferenci z velikimi zasebnimi vlagatelji v organizaciji banke JP Morgan Chase za zaprtimi vrati zatrdil, da bo s Kitajsko zelo kmalu sklenjen dogovor glede carin, saj nihče ne verjame, da je sedanje stanje, kjer sta obe državi proti drugi uvedli več kot stoodstotne carine, vzdržno, poroča CNBC.

Takšen razvoj dogodkov naj bi prinesel nekoliko olajšanja trgom, je Bessent še dejal na dogodku, ki ni bil odprt za medije.

V Pekingu so se na 145-odstotne ameriške carine odzvali z dvigom carin na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov, obenem pa so občutno omejile uvoz prek nekaterih ameriških podjetij in izvoz določenih redkih rudnin, ki so ključne pri izdelavi elektronskih sistemov za različne industrijske panoge. Kitajske oblasti so takrat sporočile še, da se na morebitne dodatne dvige ameriških carin ne bodo odzvale.

Peking je tudi omejil prikazovanje hollywoodskih filmov v državi, prav tako pa tudi vrnil dve Boeingovi letali, ki sta ju želela kupiti kitajska letalska prevoznika.

Sorodna novica "Ši bi Trumpov klic sprejel, vendar sam dialoga ne bo začel"

Trump bo "zelo prijazen"

Na Kitajskem so Trumpovo oklevanje opazili. V sredo je bil ključnik "Trump se je ustrašil" glavna tema na kitajskem družbenem omrežju Weibo, kjer je zbral več kot 110 milijonov ogledov.

Kitajski predsednik Ši Džinping je med srečanjem z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom dejal, da carinske in trgovinske vojne spodkopavajo legitimne pravice in interese vseh držav ter škodujejo večstranskemu trgovinskemu sistemu, še poroča AFP.

Trump vztraja, da ima s Šijem "zelo dobre odnose", medtem pa očitno čaka, da kitajski predsednik naveže stik. Sam je dejal, da ZDA prve poteze ne bodo naredile, je poročal CNN.

Ši je medtem ubral diplomatski pristop in želi izboljšati trgovinske stike z zaveznicami, s čimer želi ublažiti ameriške poskuse, da bi Kitajsko gospodarsko izolirale.

Trump je dejal, da bi bil, če Peking sede za pogajalsko mizo, "zelo prijazen", saj si ZDA želijo, da Kitajska z njimi gospodarsko sodeluje.

CNN-ov vir blizu kitajske vlade je dejal, da je Kitajska odprta za trgovinska pogajanja z ZDA, vendar morajo vsi pogovori temeljiti na "spoštovanju" ter večji "doslednosti in vzajemnosti" Trumpove administracije. Peking tudi ni prepričan, kdo na ameriški strani bi bil pravi pogajalec, razlaga vir in opozarja, da če bi bil to Trump osebno, to ni način, kako deluje Kitajska.

Trump zagotovil, da ne namerava odpustiti predsednika centralne banke

Trump je tudi zagotovil, da ne namerava odpustiti predsednika centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeroma Powlla, ampak le želi, da je bolj aktiven pri nižanju obrestnih mer. Trump je namreč zadnje dni pogosto odkrito žalil Powlla in ga silil v nižanje obrestnih mer.

Gospodarski svetovalec Bele hiše Kevin Hassett je v petek dejal, da aktivno iščejo možnosti za odstranitev Powlla s položaja, kar je skupaj s Trumpovimi žalitvami v ponedeljek spet potolklo newyorške borzne indekse.

Ti so v torek močno narasli, ko je najprej finančni minister Bessent napovedal, da bo trgovinska vojna s Kitajsko kratka, Trump pa kasneje zagotovil, da ne namerava odpustiti Powlla.

Trump po zakonu sicer takšnih pooblastil nima, ameriški analitiki pa so prepričani, da gre le za valjenje krivde na Powlla, če bodo Trumpove carine ameriško gospodarstvo pahnile v recesijo, poroča ameriška televizija CNBC. Powllov mandat poteče maja 2026, doslej pa je že zatrdil, da namerava vztrajati do konca.

Na vprašanje, ali še vedno namerava odpustiti Powlla, je Trump v torek na dogodku ob prisegi predsednika Komisije za vrednostne papirje in borzo Paula Atkinsa zagotovil, da ga ne bo odpustil, niti če ne bo upošteval njegovih pozivov k znižanju obrestnih mer.

Trumpova napoved in uvedba carin proti vsemu svetu je pretresla borze, znižala vrednost dolarja in pocenila državne obveznice ZDA, analitiki pa pričakujejo recesijo.

Powell je napovedal, da centralna banka ne bo nemudoma nižala obrestnih mer za spodbuditev gospodarske rasti, ker inflacija ni povsem obvladana, posledice Trumpovih carin pa še niso jasne.

Trump je nemudoma sprožil napade na predsednika centralne banke, ki ga je sam imenoval na položaj in ga označil za poraženca, ki vedno zamuja z ukrepi. Ti napadi so gospodarsko-finančni položaj še poslabšali.

90 trgovinskih dogovorov

Trump je sicer napovedal, da namerava v 90 dneh skleniti 90 trgovinskih dogovorov, kar sicer le malokdo verjame.

Pogajanja z Japonsko, za katera je Bela hiša napovedovala, da bodo morda najlažja, so se v ponedeljek končala brez dogovora in minister za gospodarsko okrevanje Japonske Rjosei Akazava se je vrnil domov praznih rok, poroča CNBC.

Ni jasno, ali je problem v dostopu ameriških kmetijskih pridelkov do japonskega trga, ali japonski nakup ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina, nakup vojaških letal, siljenje v podražitev jena, ali kaj drugega.