V več evropskih mestih potekajo protesti proti Trumpovem ukazu o prepovedi vstopa državljanom določenih držav v ZDA. V Londonu se je po poročanju Guardiana zbralo okoli 10.000 ljudi in protestiralo proti Trumpu in premierki Theresi May, ki ga podpira. Organizatorji sicer sporočajo, da se je zbralo 40.000 ljudi. 1.000 oziroma 1.200 ljudi se je zbralo tudi v Parizu in Berlinu. O protestih proti Trumpovi politiki poročajo tudi iz Stockholma in Barcelone, kjer se je po poročanju medijev zbralo okoli 300 ljudi.
Sodnik James Robart je zavrnil argumente državnih odvetnikov, carinske oblasti pa so že obvestile ameriške letalske družbe, da spet velja enak režim kot pred odlokom, torej da se na letala za Združene države lahko vkrcajo vsi potniki, ki imajo vizume. Če imajo torej potniki veljaven vizum ali zeleno karto, lahko ponovno potujejo v ZDA, so sporočili iz Qatar Airways, enako načelo izvajajo tudi drugi letalski prevozniki.
V nasprotju z Robartom, ki je izrecno poudaril, da njegova odločitev velja za celotno državo, so zvezni sodniki predtem presojali le o posameznih primerih v posameznih zveznih državah. Odločitev je Robart, ki ga je imenoval nekdanji predsednik George W. Bush, utemeljil rekoč, da odlok povzroča nepopravljivo škodo gospodarstvu in državljanom.
Ne gre za precedenčni primer. V preteklosti so bili predsedniški izvršni ukazi že blokirani na ravni celotne države zaradi odločitev zveznih okrožnih sodišč, vlada pa jih je morala upoštevati, tudi če so druga zvezna okrožna sodišča razsodila drugače. Teksaško zvezno sodišče je tako na primer ustavilo Baracka Obamo, ki je hotel nekatere priseljence brez ustreznih dokumentov zaščititi pred deportacijo.
Vladi po navedbah tega sodišča namreč ni uspelo z ničemer dokazati, da ljudje, proti katerim je sporni ukaz usmerjen, predstavljajo nevarnost za ZDA. Prepoved vstopa v ZDA se je sicer nanašala na sedem pretežno muslimanskih držav (Jemen, Irak, Iran, Sirija, Libija, Somalija in Sudan).
Z ameriškega pravosodnega ministrstva so sporočili, da bodo zahtevali zadržanje sodnikove odločitve. V Beli hiši so Trumpov odlok označili za zakonit in primeren. "Namen predsednikovega odloka je zaščititi domovino in ima ustavno avtoriteto in odgovornost, da zaščiti Američane," so v izjavi zapisali v Beli hiši.
Trump: Odločitev t. i. sodnika je smešna
Na odločitev sodnika Robarta se je že odzval tudi Trump. "Mnenje tega tako imenovanega sodnika, ki naši državi jemlje pravico do uveljavljanja zakonov, je smešna in bo izpodbita!" je sporočil na družbenem omrežju Twitter.
"Če država ni več v položaju, da pove, kdo lahko pride in kdo ne, še posebej v luči varnosti, je velik problem," je še tvitnil predsednik. Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, Trumpovi pravni strokovnjaki že pripravljajo ustrezno vlogo za prizivno sodišče za razveljavitev odločitve iz Seattla.
Dokaz, da ni nihče nad zakonom?
Generalni državni tožilec zvezne države Washington Bob Ferguson je odločitev sodnika Robarta po drugi strani označil za zmago ustave in potrditev, da ni nihče nad zakonom, niti predsednik. "Odločitev pomeni, da lahko ljudje spet potujejo kot prej," je zagotovil.
Zdaj bo na vrsti zvezno prizivno sodišče v San Franciscu, ki je pristojno za zvezno državo Washington, primer pa bo skoraj zagotovo končal na vrhovnem sodišču ZDA, ki je trenutno razdeljeno, saj je v njem polovica liberalcev in polovica konservativcev.
Dva tedna po prevzemu položaju ima predsednik Donald Trump najnižjo oceno med ameriškimi predsedniki doslej, sodeč po javnomnenjskih raziskavah. Anketa CBS-a kaže, da ga trenutno podpira le 40 odstotkov ljudi, po CNN-ovi anketi ga podpira 44 odstotkov, po Gallupovi pa 43 odstotkov vprašanih. Konservativni inštitut Rasmussen na drugi strani navaja občutno višjo podporo, 54-odstotno, kar pa je še vedno nižje kot podpora Baracka Obame po dveh tednih. 3. februarja 2009 je Obamo po podatkih inštituta Rasmussen podpiralo 61 odstotkov Američanov, po CNN-ovih pa celo 76.
Kot je znano, je Trumpov odlok za 90 dni prepovedal vstop državljanom sedmih pretežno muslimanskih držav, za 120 dni prepovedal vstop vsem beguncem in za nedoločen čas prepovedal vstop beguncem iz Sirije.
Washingtonski generalni državni tožilec Ferguson je Trumpov ukaz opisal kot nezakonit in neustaven, saj diskriminira ljudi na podlagi njihove vere. Podobno mnenje je izrazilo tudi več zveznih sodnikov, ki so ustavili deportacije oseb z vizumi, odločitev seattelskega sodnika pa je prva, ki velja na ravni celotne države. Tožbo proti Trumpovi administraciji je zaradi izvršnega ukaza najprej vložila zvezna država Washington, pozneje se je pridružila še Minnesota. Kot piše BBC, še v štirih državah, Virginiji, New Yorku, Massachusettsu in Michiganu, poteka obravnava primerov, ki izpodbijajo Trumpov ukrep.
Trump je glede svoje odločitve dejal, da ni uperjena proti muslimanom, in dodal, da bodo ZDA po koncu trajanja odloka in sprejetju ustreznih varnostnih ukrepov znova izdajale vizume. V času predvolilne kampanje je Trump sicer večkrat ponovil svoj predlog za popolno prepoved vstopa muslimanov v ZDA.
V več evropskih mestih potekajo protesti proti Trumpovem ukazu o prepovedi vstopa državljanom določenih držav v ZDA. V Londonu se je po poročanju Guardiana zbralo okoli 10.000 ljudi in protestiralo proti Trumpu in premierki Theresi May, ki ga podpira. Organizatorji sicer sporočajo, da se je zbralo 40.000 ljudi. 1.000 oziroma 1.200 ljudi se je zbralo tudi v Parizu in Berlinu. O protestih proti Trumpovi politiki poročajo tudi iz Stockholma in Barcelone, kjer se je po poročanju medijev zbralo okoli 300 ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje