Trump je le nekaj ur predtem na Twitterju zagrozil z vetom, ker ni dobil dovolj denarja za gradnjo zidu na meji z Mehiko, saj so senatorji odobrili le sredstva za sanacijo ograje.

Trump se je v razlogih za veto obregnil tudi ob odločitev demokratov, ki so po tednih pogajanj iz zakona umaknili zahtevo po ureditvi statusa 800.000 priseljencev, ki so v ZDA prišli še mladoletni. V tvitu je zapisal, da so demokrati "popolnoma zapustili" te priseljence, na novinarski konferenci pa je poudarjal, da je skupaj z republikanci na strani teh priseljencev, demokrati pa jim nočejo pomagati.

Trump je lani ukinil program zaščite omenjenih priseljencev, dve zvezni sodišči pa sta mu letos to odločitev blokirali, tako da jih Trump ne more začeti izganjati še najmanj do prihodnje pomladi.

Ameriški predsednik takšnega zakona o proračunski porabi, ki je bil sprejet tik pred grozečim novim zaprtjem vlade in ga ni nikomur uspelo v celoti prebrati, ne namerava več podpisati, je zagrozil. Poraba se mu zdi odločno previsoka, vendar ne za vojsko, ki je dobila 700 milijard dolarjev. Zaradi tega je zakon potem tudi podpisal.

Ministri podkrepili Trumpova stališča
Na novinarski konferenci je bilo tudi nekaj ameriških ministrov, ki jih je predsednik pozval na govorniški oder. Minister za trgovino Wilbur Ross je potrdil, da so ZDA in Južna Koreja blizu trgovinskega dogovora, s katerim se bo azijska država trajno izognila novim carinam na jeklo in aluminij, ki jih je Trump napovedal pred dvema tednoma.

Obrambni minister James Mattis je potrdil Trumpove besede o neverjetnem oživljanju ameriške vojske, nato pa našteval, koliko bodo porabili za posamezne zadeve, kot so letala, helikopterji, protiraketna obramba in jedrsko orožje.

Trump je izrazil zadovoljstvo, da je za varnost meja namenjenih dodatnih 1,6 milijarde dolarjev, s katerimi bodo začeli graditi zid na meji z Mehiko, vendar pa je potem poklical ministrico za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen, ki je razložila, da potrebujejo več denarja. Trump želi za začetek gradnje zidu 25 milijard dolarjev, v zadnjem času pa je prenehal trditi, da bo zanj plačala Mehika.

Na koncu konference je Trump pozval kongres, naj mu v prihodnje dodeli pravico do posamičnih vetov, da bo lahko iz proračunskih predlogov črtal, kar mu ni všeč. Hkrati je pozval republikance v senatu, naj demokratom odvzamejo pravico do filibustra oziroma obstrukcije.

Senat preprečil tretje zaprtje administracije
Ameriški senat je predtem sprejel 1.300 milijard dolarjev vreden zakon o nadaljevanju proračunskega financiranja in tako preprečil, da bi prišlo do tretjega zaprtja ameriške administracije letos.

Za zakon je glasovalo 65 senatorjev, 32 jih je bilo proti. Financiranje ameriške administracije je tako zagotovljeno do konca septembra.

Zaradi nasprotovanja najmanj dveh republikanskih senatorjev ni bilo jasno, ali bo senatu zakon uspelo sprejeti še pred iztekom roka, ki bi se iztekel v petek zvečer. Nasprotniki so opozarjali predvsem na visoke izdatke.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je zakon že v četrtek sprejel z 256 glasovi za in 167 proti.

Predlog zakona, ki zadeva vse vidike ameriškega življenja, so predstavili v sredo, po tednih barantanja in prepričevanja. Vodstvi obeh strank ameriškega kongresa sta v sredo dosegli dogovor in v imenu kompromisa iz predloga umaknili večino spornih vprašanj.

Denar za zid, a le za popravilo obstoječe ograje
Trump je za zid na meji z Mehiko zahteval 25 milijard dolarjev, dobil pa naj bi 641 milijonov za popravilo obstoječe ograje. Zakon denarna sredstva predvideva zgolj za vzdrževanje in obnovo, nakup brezpilotnih letalnikov in ograj ter načrtovanje.

Zakon ne predvideva nobenih finančnih sredstev za novogradnje, vsebuje pa tudi izrecno prepoved porabe sredstev za betonske pregrade in širitev centrov za pridržanje priseljencev ter najemanja novih agentov za izgone. Za varnost na meji je sicer v celoti do konca septembra predvidenih skupaj 1,6 milijarde dolarjev.

V predlogu zakona ni zmanjšanja proračunskih sredstev za tako imenovana mesta-zavetišča, kjer lokalne policije ne sodelujejo proaktivno z zvezno imigracijsko policijo.

Nestrinjanja glede orožja
Dogovor prinaša tudi več denarja za izboljšanje sistema varnostnega preverjanja kupcev orožja in nekaj sredstev za boljšo varnost na šolah. Kongresni ljubitelji orožja so ogorčeni, ker niso obenem vnesli predloga za legalizacijo nošenja pištol po vsej državi, demokrati pa so razočarani, ker niso sprejeli konkretnejših ukrepov za večjo varnost pred orožjem.

Posebnega tožilca Roberta Muellerja, ki preiskuje rusko vpletanje v ameriške volitve in Trumpovo oviranje pravosodja, kljub vztrajanju demokratov niso zaščitili pred odpustitvijo. Nekaj več denarja pa bo šlo za zaščito pred ruskimi hekerji in propagando pred novembrskimi kongresnimi volitvami.

V zameno za nekaj dodatnih davčnih olajšav ameriškim kmetom, so demokrati v dogovoru dobili nekaj več denarja za stanovanjska posojila revnim.