Debata kandidatov za Belo hišo pred vojnimi veterani ameriških vojakov v Iraku in Afganistanu je potekala ločeno, a sta nastopila drug za drugim. Polurni pogovor pa je vodil voditelj NBC-ja Matt Lauer, vprašanja pa so postavljali tudi veterani. Prva javna predsedniška debata, ki jo bodo prenašali tudi po televiziji, bo sicer potekala 26. septembra.

Trumpove besede, da je ruski predsednik Vladimir Putin veliko boljši kot predsednik ZDA, so bile izrečene isti dan, ko je vodja Pentagona obtožil Rusijo, da je "po svetu posejala seme nestabilnosti", poroča BBC. V pogovoru z Lauerjem je Trump še dejal, da "ima Putin 82-odstotno podporo" in: "Ko mi pravi, da sem briljanten, bom sprejel njegov kompliment, O. K." Ruskega predsednika je še pohvalil, da ima "odličen nadzor nad svojo državo".

Sicer pa je Trump dvome o svoji pripravljenosti za položaj predsednika ZDA s stališča zunanje in varnostne politike poskušal pregnati s trditvijo, da premore veliko zdrave pameti. Pri premagovanju težav v zunanji politiki mu bodo pomagali tudi dobri svetovalci. Še pred forumom je razložil, da bo povečanje sredstev za vojsko za več milijard dolarjev skupaj s povečanjem števila aktivnih vojakov plačal z odpuščanjem zaposlenih v zvezni vladi in z izdajo računa državam, kot so Nemčija, Japonska in Savdska Arabija.

Hillary Clinton: ZDA v Irak in Sirijo ne bodo poslale kopenske enote
Na isti javni tribuni je nastopila tudi demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton, ki je morala odgovarjati predvsem na vprašanja, ki so se navezovala na uporabo zasebnega strežnika zasebne pošte v času vodenja ameriškega zunanjega ministrstva. O njeni usposobljenosti za položaj ni bilo toliko dvomov.

Ponovila je, da je bila to napaka, kakor tudi glasovanje za vojno v Iraku v senatu konec leta 2002. Obljubila je, da ZDA v Irak "nikoli več ne bodo poslale kopenske enote", prav tako tudi ne v Sirijo. ZDA imajo trenutno v Iraku okoli 5.000 vojakov, predvsem kot uradni svetovalci iraški vojski, poroča Guardian.

Trump je pozneje ponovil, da je bil vedno proti vojni v Iraku, čeprav je v pogovoru leta 2002 dejal, da podpira invazijo na Irak. Clintonova je tudi zagovarjala odločitev za ameriško udeležbo v operaciji zveze Nato pri odstranitvi in umoru libijskega voditelja Moamarja Gadafija, hvalila jedrski dogovor z Iranom, na splošno pa skušala pozornost preusmeriti na politiko, ki jo bo vodila po morebitni zmagi na volitvah.

Med drugim je zagotovila, da bo imela redna srečanja v ovalni pisarni Bele hiše glede zdravstvenega varstva vojnih veteranov, razlagala je svoj načrt o boju proti duševnim boleznim v vojski in podobno. Trump meni, da so spolni napadi v vojski posledica tega, da moški in ženske služijo skupaj, vendar pa ženskam ne bo prepovedal služenja.

Trump ima načrt za poraz IS-ja
Republikanski kandidat se ni preveč obremenjeval s kritikami, da nima nobenega konkretnega predloga za čas predsednikovanja. Zagotovil je, da bo porazil skrajno sunitsko in samooklicano skupino Islamsko državo (IS), saj načrt ima, vendar o njem še ne bo govoril. Samozavestno je še napovedal, da bo generalom naročil, naj mu v 30 dneh po prevzemu položaja pripravijo načrt za poraz IS-ja. "Tudi Rusija želi poraziti IS. Mar ne bi bilo lepo, če bi Rusija in ZDA v tem sodelovali?" se je še spraševal Trump.

Z napovedjo, da bo verjetno omogočil pot do legalizacije statusa za nezakonite priseljence, ki služijo v vojski, je spet malce odstopil od svoje razglašene imigracijske politike. Do zdaj je večinoma trdil, da bo vse pometal ven in nekaterim omogočil, da se vrnejo po zakoniti poti. "V primeru, ko služite v vojski, je položaj nekoliko drugačen, zato bi to lahko uredili. Absolutno," je dejal in napovedal, da si bo kot predsednik ZDA prizadeval za povečanje sredstev za infrastrukturne projekte, zmanjšanje davkov in obenem ohranitev vse porabe za zvezne pokojnine in zdravstveno varstvo upokojencev.