Demokratska kandidatka na ameriških predsedniških volitvah je v četrtek v predmestju industrijskega mesta Detroit poudarila, da bo v primeru izvolitve njena gospodarska politika liberalna in prijazna do družin ter osredotočena na ustvarjanje novih delovnih mest.

Poudarila je, da bo njen program botroval "največji naložbi v dobro plačana nova delovna mesta po drugi svetovni vojni", Američani pa bodo po njenih napovedih gradili in posodabljali ceste, mostove, pristanišča in letališča. V to infrastrukturo naj bi vložili 275 milijard dolarjev. Dejala je, da bi njen načrt po ocenah neodvisnih analitikov ustvaril deset milijonov novih delovnih mest, njen republikanski tekmec Donald Trump pa bi medtem povzročil izgubo 3,4 milijona delovnih mest.

Hillary Clinton: Uči se in služi
Nekdanja prva dama, senatorka in zunanja ministrica napoveduje tudi reformo izobraževalnega sistema. Pod sloganom Zasluži med učenjem (ang. earn while you learn) bi ustvarili več deset tisoč plačanih vajeništev, obljublja, podjetja bi pa za vajenska mesta nagradila z davčnimi ugodnostmi.

Predlagala je tudi brezplačen študij za Američane srednjega sloja in dostop do širokopasovnega interneta za vsa ameriška gospodinjstva do leta 2020. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA to kaže, da se je Clintonova v volilni kampanji pomaknila nekoliko bolj levo, kot je bila prej.

Obnovljivi viri energije kot steber gospodarstva
Eden od stebrov ameriškega gospodarstva bi v prihodnje morali biti obnovljivi viri energije oziroma proizvodnja in izvoz tehnike zanje, je dejala. "Le ena država bo supersila čiste energije v 21. stoletju, s tem pa bo pridobila milijone delovnih mest - to bodo bodisi ZDA bodisi Nemčija ali Kitajska. Rada bi, da bi to bili mi," je poudarila.

Okoljevarstvena mednarodna nevladna organizacija Greenpeace je aprila letos sicer opozorila, da je kampanja Hillary Clinton prejela več kot 6,9 milijona dolarjev od lobistov in velikih donatorjev, povezanih z industrijo fosilnih goriv.

Oba kandidata proti TPP-ju
Hillary Clinton je ponovila nasprotovanje transpacifiškemu trgovinskemu sporazumu (TPP). "Nasprotujem mu zdaj, nasprotovala mu bom po volitvah in nasprotovala mu bom kot predsednica," je poudarila. New York Times pa medtem spominja, da je Hillary Clinton kot zunanja ministrica TPP podpirala.

Predsednik Barack Obama, ki je Hillary Clinton odločno podprl, sporazum o prosti trgovini med ZDA in enajstimi pacifiškimi državami na drugi strani zagovarja. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da bi bil v primeru, da TPP spodleti, ogrožen tudi trgovinski in naložbeni sporazum med ZDA in EU-jem (TTIP).

Nasprotovanje TPP-ju je izrazil tudi Trump, ki je pred dnevi prav tako v Detroitu predstavil svojo gospodarsko vizijo. TTP je označil za "izdajo" ameriške industrije, še posebej avtomobilskega sektorja. Zanj naj bi bil ta sporazum "še večja katastrofa" kot severnoameriški prostotrgovinski sporazum (Nafta), ki je v veljavo stopil leta 1994, v času predsedovanja Billa Clintona. Trump je opozoril, da so ZDA po Nafti izgubile že več kot tretjino delovnih mest v tem sektorju.

V nasprotju s svojo tekmico pa bi se sam, kot je dejal, iz TPP-ja umaknil. Trump bi se, če ne bi dosegel boljšega, umaknil tudi iz Nafte oziroma bi ga preoblikoval.

Trump: Amerikanizacija, ne globalizacija
Tudi Trump napoveduje povečano število delovnih mest, če bo izvoljen. "Želim, da delovna mesta in bogastvo ostanejo v ZDA," je dejal po poročanju DPA-ja. "Amerikanizacija, ne globalizacija - to bo naša nova mantra." Hillary Clinton pa je v svojem govoru spomnila, da Trumpova podjetja izdelujejo kravate na Kitajskem in obleke v Mehiki, namesto v ZDA.

Napovedal je tudi "občutno zmanjšanje" državne regulacije, ki, kot je dejal, ZDA stane 2.000 milijard dolarjev letno. "Čas je, da odrežemo sidro, ki nas drži na mestu," je bil slikovit, nato pa nadaljeval, da bo uvedel "začasni moratorij" na novo regulacijo. "Ne zmagujemo več. A ko bom jaz predsednik, bomo znova začeli zmagovati!"

Nižji davki
Trump je obljubil tudi znižanje davkov, saj si je dohodninsko lestvico zamislil pri 12, 25 in 33 odstotkih. "Za številne ameriške delavce bo davčna stopnja pri ničli," je še dodal. Pri tem naj bi bogataši prispevali svoj "pošteni delež", a po njegovih besedah nihče ne bo plačal toliko, da bi "uničevali delovna mesta" ali spodkopavali ameriško konkurenčnost.

Mala podjetja v času njegovega predsednikovanja ne bodo plačevala več kot 15-odstotnega davka, je obljubil in dodal, da je treba končati selitve proizvodnje v tujino in uvažanje tam proizvedenih cenejših proizvodov brez carine, je prepričan.

Hillary Clinton je v svojem govoru v Detroitu Trumpovo napoved nižjih davkov sicer kritizirala, češ da bi koristilo predvsem njemu. Po poročanju CNN-a je dejala, da bi mu njegov ukrep omogočal, da bi plačal manj kot pol toliko, kot plača zdaj davka na prihodke svojih podjetij. Plačeval naj bi nižji davek kot milijoni družin srednjega razreda.