6 tednov porodniškega dopusta.

Trump namerava v desetih letih proračun prikrajšati za 4.400 milijard dolarjev v obliki raznih davčnih olajšav. Davčna stopnja za podjetja naj bi padla z zdajšnjih 35 na 15 odstotkov, namesto sedmih davčnih razredov za posameznike pa bi uvedli le tri, in sicer: 12-, 25- in 33-odstotni davčni razred.

Napoved o 25 milijonih delovnih mest v desetih letih je sicer že uresničena, saj ameriška ekonomija trenutno odpira 2,5 milijona delovnih mest na leto. Gospodarski analitiki dvomijo o obljubi o 3,5-odstotni gospodarski rasti, še bolj pa o obljubi, da bo s svojo politiko Trumpu uspelo znižati proračunski primanjkljaj in javni dolg.

Odprava nekaterih regulacij
Gospodarsko rast namerava Trump pospešiti z odpravo nadležnih regulacij. Pod Trumpom bodo nafto vrtali kjer koli, obenem pa bo odpravil drugo Nafto - sporazum o prosti trgovini Severne Amerike. Odpravil bo regulacije izpustov toplogrednih plinov in pravila glede zdrave hrane. Pozneje je njegova kampanja to sicer črtala s seznama ukrepov.

Ob tem bo povečal proračun za obrambo in se ne bo dotikal zveznih pokojnin ter zdravstvenih programov za starejše in revne. Skupaj z veterani in vojsko ti programi zaležejo za več kot 70 odstotkov zveznega proračuna. Primanjkljaj se bo torej zmanjšal z varčevanjem pri preostalih 30 odstotkih. Nekaj več denarja naj bi steklo v proračun z odpravo olajšav za hedge sklade.

Obljublja tudi šest tednov porodniškega dopusta
Nekaj več porabe pa bo zaradi obljube, da bodo ženske v ZDA pod Trumpom dobile šest tednov porodniškega dopusta - ZDA so edina razvita država, ki ne pozna uzakonjenega oziroma obveznega plačanega starševskega dopusta.

Gospodarski analitiki, ki niso na strani Trumpa, menijo, da bo sveženj obljub povečal nacionalni dolg v naslednjih desetih letih za 10.000 milijard dolarjev. Trump zagotavlja, da bosta gospodarska rast in krčenje proračunske porabe poskrbela zato, da bo vse lepo in prav.

Obama rojen v ZDA
Med tistimi bolj postranskimi temami ameriške predsedniške kampanje pa je Trumpov tabor doživel dva epiloga: Trump bo očitno s svojim gibanjem 'birther' nehal "preganjati" ameriškega predsednika Baracka Obamo glede tega, ali je bil resnično rojen v ZDA ali v Keniji, kjer ima prednike. Obama je bil 4. avgusta 1961 rojen v Honoluluju na Havajih, če bi bil resnično rojen v Keniji, bi to pomenilo, da ne bi mogel kandidirati za predsednika, so sporočili iz Trumpevega štaba.

Melanija Trump ni kršila imigracijske zakonodaje ZDA
Newyorški odvetnik Michael Wildes je po temeljitem pregledu dokumentacije Melanie Trump sporočil, da ni nikoli kršila ameriške zakonodaje glede imigracije, kot so to namigovali nekateri mediji v ZDA.

Dvomi so se pojavili avgusta, ko je New York Post objavil njene gole fotografije, ki naj bi bile posnete leta 1995 v ZDA za francosko revijo Max. Wildes je zagotovil, da to ne more ustrezati resnici, saj je Melania prišla prvič v ZDA šele 27. avgusta 1996 s turističnim vizumom. Nato je oktobra istega leta dobila delovni vizum H-1B.

Melania Trump je večkrat razložila, da se je morala vsako leto vračati domov, da obnovi vizum in Politico je med drugimi mediji izrazil dvom, saj se vizumi H-1B po navadi izdajajo za obdobje treh let. Wildes je pregledal zakonodajo in ugotovil, da so slovenskim državljanom v tistem obdobju dajali te vizume le za eno leto in Melania jih je obnavljala vse do leta 2001, ko je dobila zeleno karto.