Slovenski predsednik je francoske predsedniške volitve označil za pomemben politični dogodek, izvolitev Hollanda pa po njegovem mnenju prihaja ob pomembnem trenutku za Francijo in Evropo. Evropska unija, ki jo je prizadela gospodarska in finančna kriza brez primere, potrebuje ne le rešitve akutnih problemov, ampak tudi dogovore o dolgoročnih usmeritvah, ki bodo zagotovile gospodarsko rast, zaposlitve za mlade, socialno pravičnost in blaginjo za vse, je v čestitki francoskemu kolegu, ki bo sicer prisegel 15. maja, dejal Danilo Türk. Hkrati je izrazil željo, da bi novi francoski predsednik obiskal Slovenijo.

Hollandov obisk bi zagotovil nadaljnjo krepitev francosko-slovenskih odnosov in omogočil poglobljen pogovor o evropskih in mednarodnih vprašanjih, so sporočili iz Türkovega urada. Po besedah Türka Slovenijo in Francijo povezujejo tesni in prijateljski odnosi na dvostranski, evropski in mednarodni ravni. Strateško partnerstvo med državama, sklenjeno 7. marca 2011 v Parizu, pa je pomembna spodbuda za nadaljnjo krepitev odnosov na področjih skupnega interesa.

Pahor: Hollande prevzema veliko odgovornost
Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor je v svojem imenu in imenu stranke čestital Hollandu, ki kot kandidat socialistov po dolgem obdobju vladavine konservativcev prevzema veliko odgovornost za vodenje Francije in sooblikovanje skupne evropske prihodnosti, so sporočili iz SD-ja. Pahor skupaj z drugimi voditelji evropske levice z upanjem gleda na možnosti za krepitev razvojne paradigme s poudarkom na družbeni pravičnosti.

Hkrati pa opozarja, da izidov nedeljskih francoskih volitev ne gre jemati kot potuho za odmik od naporov za uravnoteženje slovenskih javnih financ, vključno s potrebo po varčevanju in vnosu zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Pahor meni, da smo priče nevarnim poenostavitvam, da je koncept gospodarske rasti premagal koncept varčevanja, kot da gre za izključujoča koncepta. Pahor ostaja trdnega prepričanja, da gre za dva medsebojno povezana procesa izhoda iz krize.

Merklova zavrnila poziv k reviziji fiskalnega pakta
Med prvimi je zmagovalcu francoskih predsedniških volitev čestitala in ga povabila na obisk v Berlin nemška kanclerka. Hollande in Angela Merkel imata drugačne poglede na vprašanje evropske dolžniške krize, zato nekateri analitiki pričakujejo, da odnosi med Berlinom in Parizom ne bodo tako zgledni, kot so bili v času Hollandovega predhodnika Nicolasa Sarkozyja.

Hollande je v nedeljo v prvem govoru po zmagi dejal, da "varčevanje ne more več biti edina možnost" za Evropo. Že v predvolilni kampanji je poudarjal, da bi bila potrebna revizija evropskega fiskalnega pakta, da bi ta vseboval tudi spodbude za rast in krepitev solidarnosti, s čimer je poskrbel za razburjenje v Berlinu. Merklova je v ponedeljek ponovila, da bo zmagovalca francoskih predsedniških volitev v Berlinu sprejela odprtih rok, obenem pa je zavrnila njegov poziv k reviziji fiskalnega pakta.

Turčija upa na boljše odnose
Ruski predsednik Vladimir Putin je v svoji čestitki izrazil pripravljenost na sodelovanje. Podobno se tudi Barack Obama veseli sodelovanja pri reševanju številnih skupnih gospodarskih in varnostnih izzivov. Predsednik ZDA je Hollanda ob tem povabil, naj še v maju obišče Washington, preden se članice zveze Nato srečajo na vrhunskem srečanju. Srečanje 18. maja je že potrdil Hollandov predstavnik.

Turški premier Recep Tayyip Erdogan je izrazil upanje, da bo od zdaj odnos Francije do Turčije bolj konstruktiven. Želi si, da bi se turška pogajanja za vstop v Evropsko unijo v času Hollandovega mandata premaknila naprej.

Kabula morebiten umik Francije ne skrbi
Hollande je v predvolilni kampanji omenil možnost, da bi Francija s koncem letošnjega leta predčasno zapustila Afganistan, zaradi česar pa se v Kabulu, kot kaže, ne vznemirjajo preveč in poudarjajo, da je za njih stališče Nata pomembnejše kot posamezne odločitve posameznih držav. Hkrati zagotavljajo, da je Afganistan dobro pripravljen, da z letom 2013 prevzame vse varnostne odgovornosti. Možnost francoskega predčasnega umika iz Afganistana ni pretirano navdušila zavezništva, čeprav so po navedbah Natovih predstavnikov že pripravili rezervni načrt v primeru Hollandove zmage.

Francoski volivci so se v nedeljo odločili za spremembo v Elizejski palači. Zmagal je socialist Francois Hollande, ki je glede na končne izide drugega kroga volitev z 51,62 odstotka premagal dosedanjega predsednika Sarkozyja (48,38 odstotka glasov), ki je tako postal žrtev dolžniške krize v Evropi. Pred njim so zaradi krize že padli premierji in vlade na Irskem, Portugalskem, Slovaškem, v Grčiji, Italiji, Španiji in na Nizozemskem.