"Ne odpuščanju" in "Dovolj korupcije" sta dva od sloganov, ki so jih na ulicah tunizijske prestolnice nosili protestniki. Med okoli 5.000 protestniki so bili tudi voditelji opozicijskih strank. Kritiki osnutka zakona o ekonomski spravi so ostri nasprotniki amnestije, saj menijo, da gre za korak nazaj od duha, ki je leta 2011 v času arabske vstaje odnesel vlado Ben Alija. Nasprotno vladni uradniki pravijo, da želijo s tem privabiti poslovneže, da bi del svojega sicer na koruptiven način pridobljenega denarja, znova vrnili v gospodarstvo.

Osnutek zakona predvideva, da lahko poslovneži razkrijejo ukradene sklade in jih poplačajo. Točnih številk o višini podkupnin v času Ben Alija ni, preiskovalci na podlagi preiskav v preteklosti ocenjujejo, da gre za znesek v višini okoli tri milijarde dolarjev.

Šest let po vstaji zoper Ben Alija Tunizija velja za zgled, kar se tiče demokratične tranzicije oblasti, a se država bori s korupcijo, gospodarstvo je v težavah, mladi pa ostajajo polni frustracij glede svoje prihodnosti, podobno kot pred šestimi leti.

Kritiki zakona, ki je v parlamentu stal dve leti, toliko je namreč minilo, odkar ga je predlagal predsednik Bedži Kaid Al Sebsi, pravijo, da gre za pomilostitev zločincev in da gre za poskus rehabilitacije Ben Alijevih zaveznikov.

"Tukaj smo, da povemo Al Sebsiju in njegovim podpornikom, da bo zakon padel tako na ulicah kot v vseh demokracijah," je dejal opozicijski vodja Amar Amrusija. "Želi sprejetje tega koruptivnega zakona, toda ti protesti kažejo, da pravimo ne."

Essebsi, nekoč uradnik v Ben Alijevi vladi, je predlog zakona poslal v parlament leta 2015, a so z osnutkom zavlačevali zaradi kritik, da bo koristil poslovni eliti, povezani z vlado. Zdaj o njem razpravlja pristojni odbor, potem pa bodo o njem odločali poslanci na plenarnem zasedanju.

Čeprav med sekularnimi in islamističnimi strankami velja konsenz, ki je odigral pomembno vlogo pri tem, da je država po vstaji stabilna, pa je osnutek zakona razdelil Tunizijce: eni želijo zapreti vrata preteklosti, drugi so proti toleranci korupcije.

Do protestov je prišlo v politično občutljivem obdobju, premier Jusef Šahed si namreč prizadeva za uvedbo varčevalnih ukrepov in reformo javne potrošnje, da bi okrepil gospodarso rast.

Kljub napredku demokracije, svobodnim volitvam in novi ustavi se država spopada s socialnimi nemiri, kajti številni mladi brezposelni verjamejo, da njihova revolucija oz. upor proti korupciji in zlorabi oblasti ni prinesel želenih gospodarskih priložnosti.