Vstaja, ki se je začela v Tuniziji, je strmoglavila voditelje štirih držav, hkrati pa vodila v vojne v Libiji, Siriji in Jemnu ter gospodarsko in socialno stagnacijo v arabskih državah.

Poročilo opisuje družbeni napredek kot "mračen", pravice državljanov pa so v več državah nazadovale. ZN-ovi podatki tudi kažejo, da so konflikti poglobili javni dolg, povečali nezaposlenost, korupcijo in revščino ter občutno poslabšali begunsko krizo.

Gospodarska analiza je bila opravljena s projekcijami rasti pred vstajo. Vključuje tudi države, ki jih politični konflikt ni neposredno prizadel, pač pa posredno - prek begunskega toka, izpada dohodka ali upada turizma.

Arabska pomlad se je začela, ko se je nezaposleni mladenič Mohamed Bouazizi decembra 2010 zažgal, potem ko so mu tunizijske oblasti prepovedale prodajo zelenjave na njegovi stojnici. Bouazizijevo dejanje je sprožilo vrsto protestov po vsej državi, ki so vodili do odstopa in izgnanstva takratnega predsednika ter do prvih demokratičnih volitev v Tuniziji. Protesti so služili kot katalizator protestov in vstaj v vrsti drugih arabskih držav, vključno z Egiptom, Jemnom, Sirijo, Bahrajnom, Libijo, Omanom, Jordanijo in Marokom.

Večji del protestov se je osredotočal na pozive k več demokratičnim svoboščinam in koncu korupcije, oblasti pa so na mnogo protestov odgovorile z nasiljem. Libija, Sirija in Jemen tako ostajajo vojna žarišča, v katerih je bilo ubitih več 10.000 ljudi, države pa so ostale brez delujoče osrednje vlade. Najhuje je v Siriji, kjer so se v konflikt vpletle še tuje sile, od leta 2011 pa je država po ocenah ESCWA-ja izgubila kar 259 milijard dolarjev.

Posojilo za Egipt
Ocene ZN-a so bile podane v času, ko je Mednarodni denarni sklad (IMF) odobril triletno, 12 milijard dolarjev težko posojilo Egiptu, da bi tako državi pomagal iz globoke gospodarske krize. Egipt bo 2,75 milijarde prejel takoj, preostanek pa bo vezan na gospodarsko predstavo države in nadaljnje reforme. Direktorica IMF-ja Christine Lagarde je dejala, da bo posojilo "naslovilo dolgotrajne izzive".

Egiptovski predsednik Abdul Fattah al Sisi se spopada z visoko nezaposlenostjo in primanjkljajem 12 odstotkov BDP-ja. Državi od arabske pomladi, v kateri je bil strmoglavljen nekdanji predsednik Hosni Mubarak, nikakor ne uspe pritegniti tujih naložb, za nameček pa je v zadnjih petih letih veliko škode utrpel tudi turizem.

Egiptovska vlada je prejšnji teden zvišala obrestno mero za 3 odstotke, na 14,75 odstotka, ter podražila osnovne potrebščine in gorivo, zaradi česar je Sisiju močno padla podpora, navaja BBC.