Med skupno 57.000 kandidati je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP polovica žensk in mladih. Na več kot 11.000 voliščih ljudje izbirajo svetnike, ki bodo nato do sredine junija izvolili župane.

Pričakuje se nizka volilna udeležba. Na volišče v središču Tunisa je v nekaj urah po odprtju volišč prišlo zgolj okoli 15 volivcev. Glasove so na treh voliščih, ki jih je obiskal Reuters, oddajali predvsem starejši občani, medtem ko so mladi posedali v bližini.

"Želim si dela. Nihče se ni brigal za nas v preteklih letih, trpimo zaradi nezaposljivosti," je dejal mladenič Ramzi. "Nameraval sem bojkotirati volitve, vendar sem si v zadnjem trenutku premislil. Spopadamo se s številnimi gospodarskimi težavami, vendar bomo vsaj nadaljevali svojo pot v pravi demokraciji," je po drugi strani na volišču dejal Mohamed Ali Abadi.

Tunizija se je po tunizijski revoluciji leta 2011 prelevila v demokracijo, a prehod spremljajo gospodarske težave, visoka stopnja nezaposlenosti in posledična revščina.

Prejšnjo nedeljo volili policisti
Lokalne volitve so naslednji korak v demokratični tranziciji. Prejšnjo nedeljo so volili vojaki in policisti, ki jim je Ben Alijev režim zaradi strahu pred vmešavanjem varnostnih sil v politiki prepovedal udeležbo na vseh volitvah. Pripadniki varnostnih sil sicer še vedno ne bodo smeli voliti na državnih volitvah.

Največ možnosti poznavalci tudi tokrat pripisujejo dvema uveljavljenima strankama, ki tvorita vladno koalicijo, muslimanskemu gibanju Ennahda in sekularni stranki Nidaa Tounes. Po njihovem mnenju bosta stranki vodili skoraj vseh 350 občinskih svetov. Obstaja sicer nekaj upanja, da bodo na položaje izvoljeni predstavniki nove generacije, navaja AFP.

Volišča so se odprla ob 9. uri, glas pa bodo volivci lahko oddali do 19. ure po srednjeevropskem času. V mestu Kasserine, ki je bilo žarišče protestov leta 2011, so se volišča zaradi varnostnih razlogov odprla nekoliko pozneje, zaprla pa se bodo predčasno.

Volitve spremljajo strogi varnostni ukrepi. Za varnost skrbi okoli 60.000 policistov in vojakov. V Tuniziji še vedno veljajo izredne razmere, uvedene leta 2015 po vrsti terorističnih napadov.

Lokalne volitve v četrtem poskusu
Tunizijski predsednik Bedži Kaid Esebsi je v petek pozval k množični udeležbi na volitvah. "Prvič po revoluciji so Tunizijci pozvani na lokalne volitve, kar se zdi preprosto, a je zelo pomembno," je poudaril. Do zdaj so po letu 2011 lokalne volitve že štirikrat preložili zaradi logističnih, administrativnih ali političnih ovir. Na parlamentarne in predsedniške so se Tunizijci že odpravili, naslednje pa bodo prihodnje leto.

Arabska pomlad po večini nasilno zatrta
Tunizijska revolucija leta 2011 se je začela s samovžigom Mohameda Bouazizija in nadaljevala z množičnimi, a tudi smrtonosnimi protesti, pod pritiskom katerih je januarja 2011 odstopil dolgoletni predsednik Ben Ali in prebegnil v Savdsko Arabijo. Protesti so se iz Tunizije razširili v Libijo, Egipt, Jemen, Sirijo in Bahrajn ter pozneje tudi v Maroko, Alžirijo, Libanon in druge arabske dežele.

Protestna gibanja po arabskih državah so danes znana pod skupnim imenom arabska pomlad, ki pa se je marsikje končala nasilneje kot v Tuniziji. Revolucije v Siriji, Libiji in Jemnu so prerasle v krvave državljanske vojne, ki vse od arabske pomladi tudi z mednarodno pomočjo v teh državah divjajo še danes.