Prerivanje je izzval poskus predstavnikov opozicije, da snemajo glasovanje o teh ustavnih določilih. Predstavniki vladajoče stranke so to skušali preprečiti, predstavniki opozicije pa so se v obrambo postavili s pestmi in brcami.

AKP potrebuje več kot 330 glasov, torej parlamentarno večino treh petin, za sprejetje zakona, s katerim bi ustavo predložili na referendum. Ker na volitvah novembra 2015 AKP ni dobil takšne večine, se mora zanašati na podporo opozicijske, desno usmerjene nacionalistične stranke MHP, ki je četrta največja stranka v parlamentu. "Če predlog v parlamentu ne bo sprejet, pa četudi ga nihče ne želi potrditi, bodo v Turčiji predčasne volitve," je dejal član AKP-ja Mustafa Sentop in vodja ustavne komisije v parlamentu.

Vzpostavitev predsedniškega sistema
Nova ustava, ki bo nadomestila temeljni zakonik, oblikovan po vojaškem udaru v Turčiji leta 1980, prvič po nastanku moderne turške republike predvideva vzpostavitev predsedniškega sistema. Turški poslanci so tako ta teden začeli razpravo o novem osnutku ustave z 18 členi, katerega cilj je razširiti pristojnosti položaja predsednika države, na katerem je trenutno Recep Tayyip Erdogan.

Glede na predlog nove ustave predsedniku po novem ne bo več treba zamrzniti članstva v politični stranki. Prav tako bo po pričakovanjih ta prinesla položaj dveh podpredsednikov in odpravila premierskega. Tako ne bi bilo več formalne vlade, bi pa bili ministri, katerih usoda bi bila v rokah predsednika. Osnutek tudi navaja, da bo predsednik izvoljen za petletni mandat, ki ga bo lahko opravljal največ dva mandata. Erdogan bi tako teoretično, če se k temu ne bi štel njegov sedanji predsedniški mandat, lahko ostal na položaju do leta 2029.

Volitve vsakih pet let
Tako kot predsedniške bodo po novem tudi parlamentarne volitve potekale vsakih pet let in ne tako kot zdaj vsaka štiri leta. In to na isti dan, ko bodo volili predsednika. Po načrtih bi tako oboje prihodnje volitve potekale 3. novembra 2019.

Po mnenju kritikov gre za del prizadevanj Erdogana, da po spodletelem julijskem udaru razširi svojo oblast, Erdogan in vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) pa na drugi strani vztrajata, da bo predsedniški sistem Turčijo postavil ob bok državam, kot sta Francija in ZDA, in da naj bi bil potreben za učinkovito vladanje.