"S kolegom, turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom, sem imel dvostranski pogovor, na katerem mi je povedal, da pričakuje ratifikacijo v nekaj tednih," je na srečanju Nata v Bruslju dejal švedski zunanji minister in pojasnil, da Turčija na tem srečanju ni postavila novih pogojev, zato se veseli, da se postopek bliža h koncu.

Turški parlament je ta mesec začel razpravo o švedskem članstvu v Natu, a je postopek ratifikacije za zdaj še na ravni odborov. Glede Madžarske Billstrom ni kazal zaskrbljenosti, saj da je prepričan, da Budimpešta ne bo odlašala z ratifikacijo, ko to stori Turčija.

Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja lani zaradi ruske agresije na Ukrajino. Članice zavezništva so obe državi v Nato uradno povabile na vrhu zavezništva pred več kot enim letom v Madridu. Finska se je zavezništvu priključila aprila letos, Švedska pa še čaka.

Bruselj za okrepitev odnosov s Turčijo

Evropska komisija predlaga okrepitev odnosov s Turčijo na področjih trgovine, naložb, migracij ter zelenega in digitalnega prehoda, je v Bruslju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. Od voditeljev članic pričakuje, da bodo na podlagi predstavljenega poročila podali smernice za nadaljnje sodelovanje z Ankaro.

"Kljub nekoliko bolj konstruktivnemu odnosu obstajajo odprta vprašanja, ki jih moramo nasloviti skupaj. To zagotovo vključuje tudi ciprsko vprašanje. Živimo v vse bolj kompleksnih in izzivov polnih geopolitičnih okoliščinah, pri čemer potreba EU-ja po okrepitvi njene varnosti močno vpliva tudi na odnose s Turčijo. Mislim, da je v našem interesu, da razvijemo medsebojno koristno partnerstvo," je ob predstavitvi poročila o odnosih s Turčijo povedal Borrell.

Zato Bruselj predlaga sprejetje nadaljnjih korakov pri sodelovanju s Turčijo na področjih v skupnem interesu, kot so trgovina, naložbe, povezljivost, migracije, vizumska liberalizacija ter zeleni in digitalni prehod.

Komisija in visoki zunanjepolitični predstavnik v skupnem poročilu predlagata obnovitev dialoga na visoki ravni, ki so ga prekinili leta 2019.

Poleg tega se Bruselj zavzema za prve korake za začetek pogajanj med EU-jem in Turčijo o posodobitvi carinske unije. Predtem mora Turčija nasloviti obstoječe trgovinske ovire ter z EU-jem sodelovati pri preprečevanju izogibanja sankcijam, ki jih je EU uvedel proti Rusiji. Prav tako mora zagotoviti spodbudno okolje za obnovitev pogovorov o ciprskem vprašanju.

"Zdaj morajo evropski voditelji podati nadaljnje smernice, kako sodelovati s Turčijo," je še povedal Borrell. Voditelji bodo poročilo predvidoma obravnavali na vrhu čez dva tedna.

Komisija in visoki zunanjepolitični predstavnik Unije sta poročilo pripravila, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v zameno za podporo švedskemu vstopu v zvezo Nato zahteval obnovitev pristopnih pogajanj z EU-jem. Švedska se je strinjala, da bo kot članica EU-ja aktivno podpirala prizadevanja za oživitev turškega pristopnega procesa. Pogajanja so se začela leta 2005, a so že dolgo v zastoju.

Odnosi med EU-jem in Turčijo so se močno zaostrili po neuspelem državnem udaru v Turčiji julija 2016, po katerem je Erdogan ostro ukrepal proti podpornikom muslimanskega klerika Fethullaha Gülena, ki mu pripisujejo odgovornost za poskus državnega udara. Unija in druge zahodne države so Erdoganu pri tem očitale zatiranje človekovih pravic.

Odnosi med članicama EU-ja, Grčijo in Ciprom, ter Turčijo pa so bili v zadnjih letih večkrat napeti zaradi turških raziskav morskega dna v vzhodnem Sredozemskem morju, katerih namen je bilo iskanje morebitnih nahajališč zemeljskega plina.