Katalin Novak sicer po lastnih besedah vstop skandinavske države podpira, medtem ko naj bi nekatere madžarske poslance motile kritike Švedske na račun delovanja parlamenta v Budimpešti.

Madžarska in Turčija sta še zadnji med 31 članicami Nata, ki nista ratificirali pristopnih protokolov Švedske. Julija sta na vrhu zavezništva v litovski prestolnici Vilna umaknili veto, vendar pa z ratifikacijo pristopnega protokola še vedno odlašata. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je sicer prošnjo Švedske turškemu parlamentu uradno predložil prejšnji mesec.

"Madžarska vlada je večkrat povedala, da ne bo zadnja zaveznica Nata, ki bo ratificirala pristop Švedske," je v Bruslju dejal Stoltenberg in izrazil pričakovanje, da bo Budimpešta to zavezo izpolnila. "Madžarski parlament bi moral glasovati o ratifikaciji brez nadaljnjega odlašanja," je poudaril.

Madžarska predsednica je Stoltenbergu zagotovila, da osebno podpira vstop Švedske v zavezništvo. Izrazila je tudi optimizem, da bo madžarska vlada svojo zavezo izpolnila.

Medtem naj bi imeli nekateri poslanci madžarskega parlamenta do tega zadržke, predvsem zaradi kritik Stockholma na področju pravne države in korupcije na Madžarskem. "Nekateri madžarski poslanci trdijo, da Švedska precej glasno obsoja ali je obsojala delovanje madžarskega parlamenta," je dejala Novak.

Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja lani zaradi ruske agresije na Ukrajino. Članice Nata so obe državi v zvezo uradno povabile na lanskem vrhu v Madridu. Finska se je zavezništvu priključila aprila letos.