Zunanji minister Mevlut Cavusoglu in načelnik generalštaba turške vojske Hulusi Akar sta obiskala mesto Kilis, ki ga je zadela raketa iz Afrina. Foto: Reuters
Zunanji minister Mevlut Cavusoglu in načelnik generalštaba turške vojske Hulusi Akar sta obiskala mesto Kilis, ki ga je zadela raketa iz Afrina. Foto: Reuters
Azaz
Konvoj borcev Svobodne sirske vojske (FSA), ki s Turčijo sodelujejo v operaciji Oljčna vejica, v sirskem mestu Azaz. Foto: Reuters
Vzhodna Ghouta
Na mirovnih pogovorih na Dunaju so se sirski uporniki z ruskimi predstavniki dogovorili za premirje. Foto: Reuters

Turčija je v drugi teden ofenzive proti kurdski milici vstopila z novimi letalskimi napadi in topniškim obstreljevanjem pokrajine Afrin. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je ZDA pozval, naj nemudoma odpokličejo svoje vojaške enote iz mesta Manbidž, vzhodno od Afrina, kamor namerava Turčija razširiti svojo ofenzivo. "ZDA morajo prekiniti svojo vez s teroristično organizacijo in prenehati dobavljati orožje. Pobrati morajo dano orožje in nemudoma zapustiti Manbidž," je dejal Cavusoglu.

Urad turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je medtem sporočil, da je svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Herbert McMaster v petkovem telefonskem pogovoru zagotovil prekinitev oboroževanja kurdske milice YPG. "Poudarili smo, da morajo biti legitimni varnostni pomisleki Turčije upoštevani. Dogovorili smo se za tesno koordinacijo, da ne bo nesporazumov," so sporočili iz urada.

Sporazum bi za Turčijo pomenil veliko diplomatsko zmago, saj v kopenski ofenzivi po poročanju Reutersa napredujejo slabo. Močan dež in slabe vremenske razmere te dni onemogočajo zračne napade in otežujejo napredovanje na terenu.

Kurdska raketa v Kilis
Turški mediji medtem poročajo, da je v turško obmejno mesto Kilis priletela raketa iz kurdske enklave Afrin. Raketa je zadela petnadstropno stavbo, v napadu sta bila poškodovana dva človeka, poroča turška tiskovna agencija Anadolu.

Širitev operacije tudi v Idlib?
Erdogan je znova zagrozil, da bo razširil ofenzivo proti Kurdom na severu Sirije. Po večkratni omembi Manbidža v preteklih dneh je tokrat omenil možnost posredovanja tudi v sosednji provinci Idlib. Zagotovil je, da se bo Turčija borila, dokler ne bo premagala vseh "teroristov" na turški meji.

Turčija je pred tednom dni začela operacijo Oljčna vejica proti milici sirskih Kurdov YPG, ki jo označuje za teroristično organizacijo. Milica je eden ključnih zaveznikov mednarodne koalicije z ZDA na čelu v boju proti skrajni skupini Islamska država (IS).

Opozicije ne bo na pogovore v Rusiji
Sirska opozicija je medtem napovedala, da bo bojkotirala mirovne pogovore, ki so prihodnji teden predvideni v Sočiju v Rusiji. "HNC naznanja bojkot konference v Sočiju, na katero ga je povabila Rusija," je v arabščini tvitnila največja pogajalska skupina sirske opozicije HNC.

Združeni narodi, pod okriljem katerih se je v petek končal deveti krog ločenih pogajanj o rešitvi za Sirijo, so se vendarle odločili za udeležbo, tja bodo poslali posebnega odposlanca ZN-a za Sirijo Staffana de Misturo.

Rusija medtem skupaj z Iranom in Turčijo od začetka lanskega leta vodi vzporedne pogovore in je na ponedeljkov in torkov mirovni kongres v Sočiju povabila približno 1.600 ljudi. Na njem naj bi začeli oblikovati ustavo za Sirijo po vojni. Zahodne sile so do pogovorov sumničave, saj jih skrbi, da poskuša Moskva spodkopati pogajanja v okviru ZN-a, da bi tako nazadnje dosegla dogovor v korist svojega zaveznika, sirskega predsednika Bašarja Al Asada.

Premirje v Vzhodni Guti
Prvih osem krogov pogovorov o Siriji pod okriljem ZN-a v Ženevi sicer ni prineslo večjih napredkov. Predstavniki Al Asadove vlade in upornikov se na pogajanjih sploh niso srečali, temveč so se z ZN-ovimi predstavniki pogajali ločeno. Na zadnjih pogovorih na Dunaju so se sirski uporniki z ruskimi predstavniki dogovorili o premirju na območju Vzhodne Gute.

Uporniki so po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice postavili zahtevo, da mora humanitarna pomoč priti v 48 urah, sicer bo premierje preklicano. Območje Vzhodne Gute pod nadzorom upornikov je zadnja štiri leta oblegano, 393.000 ljudi pa je bilo odrezanih od humanitarne pomoči, poroča Deutsche Welle.

ZN opozarja na nečednosti sirske vlade
ZN in Francija sta pozvala, naj sirsko vlado zaradi resnih kršitev pri onemogočanju humanitarne pomoči preuči Mednarodno kazensko sodišče (ICC). ZN izpostavlja, da je decembra lani brez humanitarne pomoči ostalo 417.000 ljudi na devetih obleganih območjih. Poudarili so tudi nepravičnost cen osnovnih dobrin v Vzhodni Guti, ki so kar 30-krat dražje kot v sosednjem Damasku in "daleč nad kupno močjo prebivalcev".