V televizijskem nagovoru je Davutoglu povedal, da eksplozija kaže, da je YPG (Ljudske zaščitne enote) teroristična organizacija in da Turčija pričakuje sodelovanje svojih zaveznic proti skupini. Pri tem je imel turški premier v mislih predvsem ZDA. Washington je namreč do zdaj vztrajal, da YPG ni teroristična skupina, in je podprl upornike v boju proti Islamski državi v Siriji.
"Ob podatkih, ki smo jih prejeli, je kristalno jasno, da so ta napad izvedli pripadniki teroristične organizacije znotraj Turčije, skupaj s pripadnikom YPG-ja, 23-letnim sirskim državljanom Salihom Necarjem," je povedal Davutoglu, ki je dodal še, da so po napadu pridržali devet ljudi in da bo Turčija še naprej obstreljevala položaje YPG-ja v Siriji.
Napad na vojaški konvoj
V napadu na vojaški konvoj na jugovzhodu Turčije je bilo ubitih šest pripadnikov turških varnostnih sil, eden je bil huje ranjen. Daljinsko vodena eksplozivna naprava je oklepno vozilo zadela na avtocesti med Diyarbakirjem, največjim mestom na pretežno kurdskem jugovzhodu, z okrožjem Lice.
Da naj bi imel napadalec sirske korenine in povezave s PKK-jem, poroča tudi časnik Sabah, ki je blizu vladi in se sklicuje na varnostne vire. Kot dodaja časopis, naj bi policiji napadalca uspelo identificirati s pomočjo prstnih odtisov. Moški naj bi v Turčijo domnevno prišel skupaj s sirskimi begunci, takrat naj bi mu tudi odvzeli prstne odtise.
Tako sirski kot turški kurdski borci vsakršno vpletenost v napad zanikajo. Poveljnik PKK-ja Cemil Bayik je povedal le, da ne vedo, kdo je izvedel napad, da pa meni, da bi lahko bil odgovor na "pokol v Kurdistanu". Vsakršno odgovornost so zavrnili tudi v političnem krilu YPG-ja, Stranki demokratične unije (PYD). "Zanikamo vsakršno vpletenost v ta napad," je zatrdil vodja PYD-ja Saleh Muslim. Kot je zatrdil, so obtožbe Turčije na račun YPG-ja očitno povezane s poskusi posredovanja v Siriji.
Napad z avtomobilom bombo v sredo je bil uperjen proti turški vojski, saj je eksplozija udarila konvoj vojaških vozil blizu parlamenta v Ankari. Odgovornosti za napad sicer še ni prevzel nihče.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po napadu napovedal povračilne ukrepe in odpovedal načrtovani obisk v Azerbajdžanu, medtem ko je Davutoglu odpovedal odhod v Bruselj, kjer naj bi se danes udeležil srečanja o begunski krizi.
Obsodbe napada
Obsodbe napada v Ankari prihajajo medtem z vseh strani, med njimi tudi iz ZDA, EU-ja, Nata in Slovenije. V Washingtonu so izrazili solidarnost s Turčijo, ključno zaveznico v Natu. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je podobno sporočil, da zaveznice stojijo z ramo ob rami v boju proti terorizmu. EU pa je obljubil, da bo v teh težkih časih stal ob strani Turčiji in njenemu narodu. Napad je obsodila tudi Rusija, ki sicer v sirski vojni v nasprotju s Turčijo podpira režim predsednika Bašarja Al Asada.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so ob obsodbi napada izrekli sožalje svojcem žrtev, ranjenim pa zaželeli čimprejšnje okrevanje. Zunanji minister Karl Erjavec je turškemu kolegu Mevlütu Cavutogluju izrazil iskreno sožalje in solidarnost.
Niz napadov
V zadnjih mesecih Turčijo pretresa niz napadov. Oktobra lani so v dvojnem samomorilskem napadu v Ankari umrli 103 ljudje, januarja se je samomorilski napadalec razstrelil med skupino turistov v Carigradu, pri čemer je umrlo 11 Nemcev. Odgovornost za oba napada so pripisali Islamski državi. A Turčija trenutno bije tudi vojno proti PKK-ju, ki v odgovor na jugovzhodu države z ob cesti podtaknjenimi bombami redno napada pripadnike varnostnih sil.
Turčija zadnje dni bombardira tudi položaje kurdskih upornikov blizu mesta Azaz na severu Sirije, ki naj bi bili povezani s PKK-jem. Kot je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice, ki z aktivisti na terenu spremlja razmere v Siriji, je v sredo na ozemlje od vojne razdejane države iz Turčije vstopilo kakih 500 sirskih upornikov in islamistov, in to pod nadzorom turških oblasti. Ti borci naj bi na tleh pomagali v boju proti kurdskim upornikom na severu Sirije in preprečili, da bi Azaz padel v njihove roke. Azaz je za zdaj še v rokah sirskih upornikov, ki se bojujejo proti režimu v Damasku, blizu pa stoji več taborišč za begunce, ki jih je postavila Turčija.
Davutoglu je dal v preteklih dneh jasno vedeti, da Ankara kurdskim borcem ne bo dovolila zavzetja Azaza, Erdogan pa je v sredo poudaril, da ne bo dovolil oblikovanja kurdske trdnjave na severu Sirije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje