Kot so sporočili iz urada predsednika turške vlade, so v operacijah v skupno 22 provincah po vsej državi do zdaj odvzeli prostost skupno 590 ljudem, domnevnim pripadnikom IS-ja, PKK-ja ali drugih skupin.

Turška vojaška letala so v noči na soboto napadla zaklonišča in skladišča orožja gverilske enote Kurdske delavske stranke (PKK) na severu Iraka. Zračne napade so izvedli na sedmih lokacijah, vključno na gori Kandil, kjer ima PKK svoj vojaški štab, poroča BBC.

Turčija je PKK napadla prvič po letu 2013, ko so sklenili premirje in se je takrat okoli 2.000 kurdskih bojevnikov iz Turčije preselilo v težko dostopno hribovje Kandil na severu Iraka. PKK je tri desetletja vodil upor za samoupravo na jugovzhodu države in razglasil avtonomno območje Kurdov na severu Iraka.

Turški premier Ahmet Davutoglu je povedal, da se je pogovarjal z vodjo kurdske avtonomne regije na severu Iraka Masudom Barzanijem in mu pojasnil razloge za napade na PKK. Po njegovih besedah se je Barzani strinjal, da ima Turčija pravico do ukrepanja zoper PKK, in izrazil svojo "solidarnost" s turško stranjo.
PKK: Premirje nima več pomena
Na napade so se že odzvali v PKK-ju, ki so sklenjeno premirje označili za "brezpredmetno". "Po intenzivnih nočnih napadih okupatorske turške vojske premirje nima več pomena," je PKK zapisal na svoji spletni strani. Vlada v Carigradu je medtem prepovedala miroljubne shode, ki so bili napovedani za nedeljo, zaradi skrbi glede morebitnih "provokacij" in "zastojev v prometu".

BBC-jev analitik Guney Yildiz pri tem opozarja, da je IS izredno nevarna skupina tudi zaradi tega, ker pošilja samomorilske napadalce med civiliste. "Na drugi strani pa je PKK popolnoma drugačna organizacija, ki ima močno podporo po celotni regiji med Turčijo in Sirijo, v kateri živijo Kurdi. Turško-kurdska liberalno usmerjena opozicijska Ljudska demokratična stranka (HDP), ki je povezana s PKK-jem, je na junijskih volitvah osvojila 13 odstotkov glasov," opozarja Yildiz.

Turčija vztraja, da so se napetosti s PKK-jem pojavile zaradi tega, ker se ti niso hoteli razorožiti in so začeli izvajati napade proti turškim varnostnim silam. Na drugi strani pa je PKK obsodil turško vlado, da ni spoštovala določil mirovnega procesa, saj je začela voditi nacionalistično politiko in zatirala proteste kurdskih aktivistov.

Uspešna zračna akcija v Siriji
Sicer pa so po uspešni petkovi akciji, ko so turška vojaška letala F-16 zadela dva sedeža skrajne sunitske skupine Islamska država (IS) v Siriji in eno zbirno točko, napade na IS okrepili tudi s topniškimi napadi, ki so jih izvedli s turškega ozemlja.

"Ko bomo območja na severu Sirije očistili grožnje (IS-ja), bo to znova postalo varno območje," je dejal turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu. "Vedno smo zagovarjali varna območja in nepreletna območja v Siriji. Ljudje, ki so bili razseljeni, se bodo lahko znova vrnili domov," je dodal.

Turčija je prav tako privolila v uporabo turškega letalskega oporišča Incirlik, ki leži v bližini sirske meje in so ga že uporabljali za napade na režim nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina.

Uporaba turškega letališča Incirlik
Turčija je kar leto dni oklevala in zavračala sodelovanje v zračni koaliciji pod vodstvom ZDA, ki napada enote IS-ja v Siriji in Iraku. Za sodelovanje v koaliciji so se odločili, potem ko so člani IS-ja izvedli bombni napad v turškem mestu Suruc in ubili 32 ljudi.

Samomorilski napad na prokurdske aktiviste v mestu Suruc blizu meje s Sirijo je zaostril napetosti s turško kurdsko manjšino, ki je že tako nezadovoljna zaradi premajhne podpore, ki jo vlada v Ankari nudi kurdskim borcem proti džihadistom IS-ja. V sredo so pripadniki vojaškega krila PKK-ja kot maščevanje za napad v Surucu ubili turška policista.