Turška vojaška letala so napadla položaje Islamske države v Siriji. Predsednik Erdogan je dejal, da je bil s tem narejen "prvi korak proti IS-ju".

Le nekaj ur po tem, ko je bil v medsebojnem spopadu ubit en turški vojak, dva pa sta bila ranjena, so turška vojaška letala F-16 napadla več položajev Islamske države v Siriji. Iz kabineta turškega premierja so sporočili, da so napadli tri tarče - dva sedeža skrajnežev in eno zbirno točko.

Po poročanju turškega zunanjega ministra Ahmeta Davutogluja turške sile pri tem niso vdrle v sirski zračni prostor. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je dejal, da je bil v petek narejen "prvi korak" proti Islamski državi, "teroristična skupina pa mora odložiti svoje orožje, sicer bo občutila posledice". Potrdil je, da bodo uporabili tudi turško letalsko oporišče Incirlik, ki leži v bližini sirske meje in so ga že uporabljali za napade na režim nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina.

O tem se je že v sredo pogovarjal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Po navedbah nekaterih predstavnikov ameriških oblasti bi to lahko pomenilo preobrat, saj se bo občutno zmanjšala razdalja za zračne napade na trdnjavo islamskih skrajnežev v mestu Raka na severu Sirije.

Racije v Carigradu
Turška policija je medtem ob podpori helikopterjev in pripadnikov posebnih enot izvedla obsežne racije v Carigradu, ki so imele za tarčo skrivališča pripadnikov Islamske države, vendar so prijeli tudi člane prepovedane kurdske stranke. V operaciji, v kateri so vdrli na več kot sto lokacij, je sodelovalo kar pet tisoč policistov.

Na jugu Turčije ob meji s Sirijo je vse bolj nemirno, nasilje pa je doseglo vrhunec v ponedeljek, ko je bilo v enem najhujših terorističnih napadov na turških tleh v mestu Suruc ubitih 32 ljudi. Bombni napad na srečanju prokurdskih aktivistov, ki so se zbrali, da bi odšli na pomoč pri obnovi sirskega mesta Kobane, je izvedel 20-letnik, ki naj bi bil povezan z Islamsko državo.

V sredo je nato sledil uboj dveh policistov, za kar je odgovornost prevzelo vojaško krilo prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), ki je turškim oblastem očitalo, da storijo premalo za varnost in podporo kurdskim borcem v boju proti Islamski državi. Policistom so tudi očitali, da so bili povezani z Islamsko državo.

Sprememba politike
Turčija je bila dolgo tarča očitkov, da si zatiska oči pri spopadanju z grožnjo islamskih skrajnežev v sosednji Siriji in se preveč osredotoča samo na strmoglavljenje režima sirskega predsednika Bašarja Al Asada.

Prav prek meje s Turčijo pride v vrste skrajnežev največ tujih borcev in številne države pričakujejo, da se bo Ankara resneje lotila tega vprašanja. Turške oblasti so po krvavem tednu v četrtek zagotovile, da bodo sprejele vse potrebne ukrepe za zaščito nacionalne varnosti.

Čeprav je Turčija že od začetka del koalicijskih sil pod vodstvom ZDA v boju proti Islamski državi, pa vseeno Ankara ameriški vojski ni dovolila uporabe turškega ozemlja za zračne napade na položaje skrajnežev.