Švedska bo, potem ko bo Turčija dokončno prižgala zeleno luč, za vstop v Nato potrebovala še podporo Madžarske.

"Danes smo korak bližje temu, da postanemo polnopravni član Nata," je na omrežju X zapisal švedski premier Ulf Kristersson. "Pozitivno je, da je velika generalna skupščina Turčije glasovala za pristop Švedske k Natu."

Erdogan je protokol o pristopu Švedske k Natu parlamentu uradno predložil že konec lanskega oktobra, parlamentarni odbor za zunanjo politiko pa ga je nato odobril decembra. Turški parlament ga je danes prepričljivo podprl z 287 glasovi za, 55 proti in štirimi vzdržanimi.

Vstop Švedske v Nato so podprli Erdoganova vladajoča stranka AK, njeni nacionalistični zavezniki MHP in glavna opozicijska CHP, medtem ko so opozicijske nacionalistične, islamistične in levičarske stranke glasovale proti, poroča Reuters.

Turčija pristopnega protokola Švedske doslej ni ratificirala zaradi več zahtev. Svojo podporo je pogojevala predvsem z izročitvijo članov v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK). Švedska je v odgovor zaostrila protiteroristično zakonodajo in druge varnostne ukrepe.

Erdogan se je nato osredotočil na pričakovanja do ZDA, da bodo Turčiji prodale bojna letala F-16. Prodaja je naletela na odpor v kongresu zaradi kršenja človekovih pravic v Turčiji in sporov s članico Nata Grčijo. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je med obiski v preteklih treh mesecih v Ankari sicer dejal, da bi k odpravi nasprotovanja v kongresu lahko pomagala turška podpora švedskemu članstvu v Natu.

Povod za prošnjo za članstvo ruska agresija na Ukrajino

Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja 2022 zaradi ruske agresije na Ukrajino. Uradno povabilo Nata državama je sledilo junija 2022 v Madridu.

Finska se je zavezništvu priključila aprila lani, Švedska pa po turški potrditvi zdaj čaka le še na zeleno luč Madžarske. Madžarska je nasprotovanje vstopu Švedske v Nato utemeljila s švedsko kritiko stanja pravne države in svobode medijev na Madžarskem. Obenem pa se zdi, da Budimpešta deluje vzporedno z Ankaro, kot je v primeru Finske.

Madžarski premier Viktor Orban je švedskega kolega Ulfa Kristerssona povabil v Budimpešto na pogovore o vstopu Švedske v Nato. Švedski zunanji minister Tobias Billström je kasneje v odzivu na vabilo dejal, da Madžarska med vrhom Nata v Madridu v nasprotju s Turčijo ni predstavila nobenih zadržkov in da zato v tem trenutku ne vidi razloga za pogajanja.

Švedski premier Kristersson se na Orbanovo vabilo še ni odzval, je pa že pozdravil potezo turškega parlamenta, ki jo je označil za pozitivno. "Danes smo korak bližje temu, da postanemo polnopravna članica Nata," je ob tem zapisal v objavi na omrežju X.

Odločitev Turčije je v izjavi pozdravil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in izrazil pričakovanje, da bo zeleno luč Turčiji kmalu prižgala še Madžarska. Dodal je, da bo "članstvo Švedske Nato okrepilo, za vse nas pa zagotovilo večjo varnost", je poročala AFP.
Podobno je na omrežju X ocenil svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan. Kot poroča AFP, pa so v odzivu Bele hiše dodali še, da je pristop Švedske k Natu "pomembna prioriteta" za predsednika ZDA Joeja Bidna.