Gre za 49 diplomatov, njihovih družin in vojakov, ki jih je IS zajel junija v hitrem napredovanju po Iraku. Turški premier Ahmet Davutoglu je dejal, da so vsi talci zdravi, izpuščeni pa so bili zgodaj v soboto in odpeljani v južno turško mesto Sanliurfa.

Davutoglu, ki je zaradi srečanja s talci prekinil kratek obisk Azerbajdžana, okoliščin njihove izpustitve ni pojasnil.

Junija je bilo v Mosulu zajetih tudi več kot 30 turških voznikov tovornjakov. Ti so bili izpuščeni mesec dni pozneje, tudi o njihovi osvoboditvi pa podrobnosti niso bile razkrite.

Brez spopadov, brez odkupnine
Turški dnevnik Hurriyet se sklicuje na neimenovane vire in poroča, da operacija reševanja talcev ni bila vojaška in da ni bilo spopadov z borci IS-ja. Akcija je temeljila na pogajanjih z lokalnimi oblastmi v Iraku. Časnik še poroča, da viri pravijo, da ni bila v operacijo reševanja vpletena nobena druga obveščevalna služba, prav tako pa naj ne bi bila plačana odkupnina.

Turčija je zavrnila neposredno vpletenost v vojaško kampanjo proti IS-ju deloma tudi zaradi strahu za varnost talcev, poroča BBC. Tako je dovolila le humanitarne in logistične operacije z Natovih oporišč na svojem ozemlju.

Po nekaterih ocenah naj bi štel IS do 30.000 borcev, organizacija pa nadzira velike površine Iraka in Sirije. ZDA so na njene položaje v Iraku izvedle že več kot 170 zračnih napadov od sredine avgusta, s čimer podpira iraško vlado in kurdske sile.

Zračnim napadom na IS se je v petek priključila tudi Francija, ki je izvedla napade na severovzhodu Iraka.

Tudi Slovenija del ameriške koalicije
Ameriško zunanje ministrstvo je medtem objavilo seznam okoli 50 držav in organizacij, ki so del mednarodne koalicije proti silam Islamske države (IS) v Iraku in Siriji. Med njimi je tudi Slovenija.

Ministrstvo poudarja, da pri koaliciji ne gre le za vojaške operacije, ampak druge dimenzije boja. To so pomoč partnerjem na terenu, zaustavljanje dotoka teroristov in financ, pomoč pri humanitarni krizi in odvzem legitimnosti sovražni ideologiji IS-ja.

Na koalicijskem seznamu so tudi EU, zveza Nato, Albanija, Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska, Oman, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija, Egipt, Japonska, Litva, Kanada in druge države. Med njimi so tudi vse nekdanje jugoslovanske republike s Srbijo vred. Del koalicije je tudi Kosovo.

Kaj pa Iran?
Koalicija proti IS-ju pod vodstvom ZDA pa ne vključuje Sirije in Irana. Ameriški zunanji minister John Kerry je v petek sicer dejal, da lahko Iran vseeno igra vlogo proti IS-ju. Na zasedanju Varnostnega svet ZN-a je dejal, da koalicija po naravi ni le vojaška.

"Gre za uničenje celotne mreže, desetkanje in diskreditacijo militantnega kulta, ki se pretvarja, da je versko gibanje," je dejal Kerry. "Skoraj vsaka država na svetu lahko odigra vlogo, tudi Iran," je dodal.

V četrtek je ameriški senat predsedniku Baracku Obami odobril načrt za oboroževanje in urjenje t. i. zmernih sirskih upornikov v boju proti IS-ju. ZDA so napovedale tudi zračne napade v Siriji brez odobritve Varnostnega sveta. Rusija medtem opozarja, da bi to pomenilo hudo kršitev mednarodnega prava.