Ameriškemu državnemu sekretarju Johnu Kerryju je v Džedi uspelo prepričati predstavnike Bahrajna, Egipta, Iraka, Jordanije, Kuvajta, Libanona, Omana, Katarja, Združenih arabskih emiratov in že omenjene Savdske Arabije, da bodo "opravile svoj del v celovitem boju" proti Islamski državi (IS).

Kerry je poudaril, da imajo ravno arabske države ključno vlogo v boju proti IS-ju. Zato jih je pozval k zavezi, da bodo preprečile financiranje sunitskih skrajnežev, omejile objavo skrajnih sporočil v medijih in ZDA dovolile uporabo letalskih oporišč in prelete vojaških letal.

Turčija ne bo sodelovala
Na nedavnem vrhu Nata v Newportu so se "koaliciji držav pod vodstvom ZDA v boju proti IS-ju" priključile Turčija, Velika Britanija, Kanada, Danska, Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Avstralija.

A neimenovani predstavnik vlade v Ankari je danes povedal, da Turčija "ne bo sodelovala v kakršni koli vojaški operaciji, ampak se bo v celoti osredotočila na humanitarne operacije". Kot je še dejal, so "naše roke zvezane zaradi talcev". Pri tem je imel v mislih 49 Turkov, med njimi diplomate in otroke, ki so jih na turškem konzulatu v iraškem Mosulu 11. junija ugrabili pripadniki IS-ja in jih še vedno zadržujejo.

Ta odločitev je v skladu s prejšnjimi potezami Turčije, ko je na primer leta 2003 zavrnila namestitev 60.000 ameriških vojakov na svojem ozemlju, ki bi nato s severa izvedli invazijo na Irak. Ankara tudi ni dovolila Washingtonu, da bi v napadu na režim pokojnega iraškega diktatorja Sadama Huseina uporabil njena letalska oporišča. To je pred dobrim desetletjem močno ohladilo odnose med siceršnjima zaveznicama v zvezi Nato.
Velika Britanija v Irak 'da', v Sirijo 'ne'
Podobno sporočilo prihaja iz Velike Britanije in Nemčije. "Naj bom jasen. Velika Britanija ne bo sodelovala v letalskih napadih v Siriji," je dejal britanski zunanji minister Philip Hammond. Pojasnil je, da so imeli v britanskem parlamentu o tem razpravo že lani, zato o njej ne bodo razpravljali znova. Parlament je takrat zavrnil vojaško posredovanje v Siriji. Hammond je sicer podprl prizadevanja ZDA pri oblikovanju mednarodne koalicije in ni izključil morebitnega sodelovanja v letalskih napadih na Irak.

Nemčija ne bo posredovala
Na konferenci v Berlinu je nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier dejal, da Nemčije ni nihče vprašal, ali bi sodelovala v napadu, "kar tudi ne bomo naredili". A kot je za RT.com dejal nemški analitik in strokovnjak za zunanjo politiko Ahmed Badawi: "Nemčija že prispeva h kampanji proti Islamski državi ... Nemčija meni, da prispeva dovolj že s tem, da oborožuje kurdske bojevnike."

ZDA še niso vojaško posredovale v Siriji
Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo zvečer predstavil svojo strategijo boja proti IS-ju v Siriji in Iraku ter med drugim napovedal dodatne zračne napade na džihadiste v obeh državah - tudi v Siriji, kjer jih do zdaj ni bilo - ter krepitev podpore zaveznikom na terenu. Strategija napada vključuje tudi podporo zaveznikom na terenu, prekinitev finančnih tokov in nadaljevanje humanitarne pomoči ogroženim civilistom.

IS je med drugim označil za teroristično organizacijo, nekdanjo podružnico Al Kaide v Iraku, ki je izkoristila državljansko vojno v Siriji za osvajanje ozemlja v Siriji in Iraku. Omenil je tudi okrepitev pomoči zaveznikom v Iraku, kamor namerava poleg opreme poslati še 475 vojakov. ZDA imajo na terenu v Iraku že 1.034 vojakov. Te okrepljene sile se ne bodo bojevale, ampak urile, opremljale in obveščale. Kongres je ponovno pozval, naj mu odobri dodatne vire za urjenje opozicije v Siriji. V boju proti IS-ju se namreč ne bo zanašal na režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki ga je označil za "režim, ki ne bo nikoli več povrnil legitimnosti, ki jo je izgubil".

Globok sektaški razkol
Dejstvo, da na stran ZDA v boju proti sunitskim skrajnežem stopajo tudi sunitske države s Savdsko Arabijo na čelu, predstavlja pomembno preseganje globokega sektaškega razkola, ki je kriv za prelivanje krvi na Bližnjem vzhodu. V Riadu IS označujejo kot teroristično organizacijo, ZDA pa so med drugim obljubili pomoč v obliki urjenja zmernih sunitskih borcev iz Sirije.

Po drugi strani senco meče odziv Irana, glavne šiitske sile v regiji in močnega zaveznika sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki je izrazil pomisleke glede nove koalicije pod vodstvom ZDA in dvomi o tem, da se bo ta bojevala proti resničnim vzrokom terorizma. Zanj sicer v Teheranu krivijo izključno sunitske arabske države, kot je Savdska Arabija.

Napad na Damask
Sirska nacionalna koalicija pozdravlja ameriški načrt boja proti IS-ju v Siriji in Iraku in poziva k ukrepanju proti sirskemu predsedniku Al Asadu. Na drugi strani pa sirski režim znova opozarja, da bodo ameriški letalski napadi na ozemlju Sirije brez dovoljenja vlade v Damasku pomenili napad.

Med drugim je druga ključna zaveznica Damaska, Rusija, v odzivu na novo strategijo boja proti IS-ju, opozorila, da bi "enostranski ameriški letalski napadi" na IS pomenili kršitev mednarodnega prava. Na to se je v Džedi že odzval Kerry in sklicevanje Moskve na mednarodno pravo označil kot "smešno".

Ameriško javno mnenje bolj naklonjeno napadom
Ameriški Vice News medtem poroča, da je ameriško javno mnenje zdaj bolj naklonjeno napadom v Siriji. Posnetka obglavljanj ameriških novinarjev Jamesa Foleyja in Stevena Sotloffa sta gotovo tudi pripomogla, da, sodeč po zadnjih anketah, 61 odstotkov Američanov podpira ameriške vojaške operacije proti Islamski državi.

V podobnem nagovoru pred natanko enim letom je Obama zagovarjal ameriške napade na Sirijo, češ da je Al Asad uporabil kemično orožje proti svojemu ljudstvu. Takrat je ameriške napade v Siriji podpiralo le 21 odstotkov Američanov, Obami pa kongres ni izkazal podpore. V tokratnem govoru je bil Obama jasen. Podpore kongresa za boj proti IS-ju si želi, a pooblastila mu omogočajo, da ukrepa tudi brez nje, je dejal.

Tudi iraška vlada z vizijo
Svojo vizijo boja proti IS-ju je podala tudi nova iraška vlada, ki jo je iraški parlament z večino potrdil v ponedeljek zvečer. V vladi, ki jo vodi Haider Al Abadi, so predstavniki šiitske, sunitske in kurdske skupnosti.

Al Abadi je predstavil politični dokument, ki se nanaša na reševanje številnih iraških težav, med njimi tudi tiste, povezane z IS-jem. Dokument predlaga oblikovanje "novih lokalnih sil in enot nacionalne garde v sunitskih provincah". Ključen del teh sil naj bi bilo lokalno prebivalstvo, ki bi ga vlada oborožila. Te enote naj bi bile hitrejše in učinkovitejše, saj bi jim poveljevali lokalni poveljniki, ki dobro poznajo ozemlje, na katerem delujejo, imele pa naj bi tudi podporo svojih plemen in skupnosti, je za Al Džaziro povedal neodvisni politični analitik Abdulvahid Tuama.

"Drugi pomembni dejavnik pa je, da bo ta politika izločila sektaški in etnični faktor, ki ga IS uporablja za hujskanje sunitov, da se borijo z njimi proti, kot pravijo, šiitskim ali kurdskim milicam," je dodal Tuama. Kurdi medtem podporo novi vladi pogojujejo s premierjevo izpolnitvijo obljub. Kurdi namreč zahtevajo pomoč pri oboroževanju pešmerge, kurdskih oboroženih sil, saj IS ogroža kurdsko ozemlje.