Policija je novinarko prijela v soboto ob 2. uri zjutraj, le nekaj ur po tem, ko je na Twitterju, kjer ima 900.000 sledilcev, poobjavila izjave, ki jih je predtem dejala na opozicijski televiziji. Najprej so jo odpeljali na glavno policijsko postajo v Carigradu, potem pa na mestno sodišče, kjer je sodnik sprejel odločitev o njeni aretaciji, je poročal CNN Turk.

Novinarka je v intervju uporabila pregovore, ki so se nanašali na Erdogana, ki pa ga ni poimenovala. "Okronana glava postane modrejša, a kot vidimo, to ni res," je dejala glede 20-letnega vladanja Erdogana, ki je bil najprej premier, zdaj pa je predsednik. "Ko govedo vstopi v palačo, ne postane kralj, temveč palača postane hlev," je bil drugi pregovor, ki je razjaril Erdogana.

"Tako imenovana novinarka očitno žali našega predsednika na televizijskem programu, ki nima drugega cilja kot širjenje sovraštva," je na Twitterju zapisal Erdoganov tiskovni predstavnik Fahrettin Altun. "To aroganco, to nemoralnost najostreje obsojam. To ni samo nemoralno, je tudi neodgovorno," je še ocenil Altun.

Merdan Yanardag, odgovorni urednik postaje Tele 1, na kateri je novinarka izrekla domnevno sporne izjave, je njeno prijetje ostro kritiziral. "Njeno prijetje ob 2. uri zjutraj zaradi pregovora je nesprejemljivo," je zapisal na Twitterju. "Namen tega je ustrahovati novinarje, medije in družbo."

Sindikat turških novinarjev je aretacijo novinarke označil za "hud napad na svobodo izražanja".

Skupine za človekove pravice Turčijo rutinsko obtožujejo spodkopavanja svobode medijev z aretacijami novinarjev in zapiranjem kritičnih medijev, še posebej po neuspelem državnem prevratu julija 2016. Novinarji brez meja so Turčijo na svojem indeksu svobode medijev za leto 2021 uvrstili na 153. mesto od 180.

Od leta 2014 zaradi žalitev predsednika izrečenih 12.881 obsodb

Lani oktobra je Evropsko sodišče za človekove pravice Turčijo pozvalo, naj spremeni zakonodajo, potem ko je odločilo, da je prijetje osebe v skladu s tem zakonom kršitev njene pravice do svobode izražanje.

V sedmih letih, odkar je Erdogan predsednik, je bilo več kot deset tisoč ljudi obtoženih in obsojenih, da so ga užalili. Leta 2020 so v povezavi z domnevnim žaljenjem predsednika uvedli 31.297 preiskav, vloženih je bilo 7790 primerov, od tega se jih je 3325 končalo z obsodilno sodbo, kažejo podatki pravosodnega ministrstva. Kot navaja Reuters, so bile številke malo nižje kot leto predtem. Od leta 2014, ko je Erdogan postal predsednik, so zaradi domnevnih žalitev uvedli 160.169 preiskav, izrečenih je bilo 12.881 obsodb.