Hadžića so prijeli na območju Fruške gore. "S tem je bila sklenjena najtežja etapa sodelovanja Srbije s haaškim sodiščem. Srbija je s tem izpolnila svoje zakonske in moralne obveznosti," je srbski predsednik Boris Tadić dejal glede aretacije nekdanjega predsednika Srbske krajine.

52-letni Hadžić je bil prijet v sredo zjutraj ob 8.24 na gozdni cesti v neposredni bližini vasi Krušedol na Fruški gori. Aretacijo so izvedli pripadniki srbske varnostne agencije - BIA. Po neuradnih informacijah je imel Hadžić lažno identiteto, ki mu je omogočala prosto gibanje, ob tem pa tudi ni več nosil zanj značilne brade. Fruška gora zavzema osrednji del Srema v bližini srbsko-hrvaške meje in je del Vojvodine. Na njej se je nekaj časa med begom skrival tudi voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić.

Po prijetju so ga pripeljali naravnost v pripor v Beogradu, kjer je zgodaj popoldne prišel pred sodnika.

Na sodišču za vojne zločine so ugotovili, da ni ovir za izročitev haaškemu sodišču. Njegov odvetnik Toma Fila je povedal, da se njegov klient ne bo pritožil na odločitev sodišča. Neimenovani vir je dejal, da je bil Hadžić na sodišču videti prestrašen, a je s sodiščem sodeloval.

Srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević je dejal, da je imel Hadžić v zadnjih sedmih letih na begu zaupanje v zelo majhen krog ljudi. Stike je imel le z nekaj ljudmi, med njimi pa je bilo tudi nekaj duhovnikov Srbske pravoslavne cerkve.

Oblasti so se mu približale, ko je prišlo na dan, da želi prodati ukradeno sliko Amedea Modiglianija, za kar se je odločil, ker mu je zmanjkalo denarja.

Vukčević je pojasnil, da so Hadžića prijeli, ko je v gozdu čakal pomagača, da bi od njega prevzel denar. Imel je lažno identiteto in je bil oborožen, a se ob aretaciji ni upiral.

Aretacija moralna obveza za prihodnost Srbije
Tadić je zavrnil, da so Karadžića, Mladića in Hadžića aretirali samo zaradi pritiska Evropske unije. "To smo naredili zaradi Srbije, srbskega naroda, žrtev drugih narodov in procesa sprave. Danes ne pričakujem nič posebnega od Evropske unije," je zatrdil Tadić, ki pa je nakazal, da bodo evropski politiki, ki so približevanje Srbije EU-ju pogojevali z aretacijo vojnih zločincev, izpolnili svoje obljube.

"Zadnja tri leta smo trdo delali pri iskanju haaških ubežnikov. Delali smo trdo in sistematično, kar je na koncu dalo rezultate," je Tadić izpostavil, da je Srbija pod njegovim vodstvom v zadnjih treh letih aretirala vse haaške begunce. "Srbija ni vedela, kje je Hadžić," je Tadić še odločno zanikal namigovanja medijev.

Odprta vrata do pogovorov z EU-jem
Po aretaciji Ratka Mladića 26. maja letos je bil nekdanji predsednik Srbske krajine še zadnji begunec pred haaško roko pravice. Aretaciji Mladića in Hadžića sta bila temeljna pogoja Evropske unije za nadaljnje približevanje Srbije EU-ju in drugim evropskim organizacijam.

Nekateri srbski mediji so o Hadžićevi aretaciji poročali že v ponedeljek. V srbski javnosti so se v zadnjih dneh pomnožile govorice o aretaciji 52-letnega srbskega voditelja, a jih je vlada vztrajno zanikala. Mediji so zatrjevali, da si srbsko vodstvo in policija resnično močno prizadevata z lovom na Hadžića.

Soodgovoren za zločine v Vukovarju in Slavoniji
Predsednika Srbske krajine med letoma 1992 in 1994 Haag dolži vpletenosti in odgovornosti za zločine v vzhodni Slavoniji jeseni leta 1991, še posebej za poboj 264 hrvaških zapornikov na Ovčari po padcu Vukovarja, pri osvajanju katerega je dejavno sodeloval. Obtožnica ga bremeni 14 vojnih zločinov, ob pobojih "več sto Hrvatov in drugih Nesrbov" še prisilnega izgona hrvaškega prebivalstva, zapiranja in zlorabljanja ujetnikov v taboriščih Dalj, Erdut na Hrvaškem ter Begejcih, Stajićevu in Sremski Mitrovici v Srbiji.

Sedem let na begu
Haaško tožilstvo ga bremeni, da je imel neposreden nadzor nad pripadniki srbske milice v nekdanji SAO Slavoniji, Baranji in Zahodnem Sremu. Milica je bila pomemben del srbskih vojaških sil, ki so zakrivile zločine na Hrvaškem med hrvaško-srbsko vojno 1991-1995. Hadžić je izginil leta 2004 le nekaj ur po tem, ko je haaško sodišče zanj izdalo obtožnico.

V tednu dni že v Haagu
Kdaj bo Srbija Hadžića izročila haaškemu sodišču, še ni jasno. Postopek lahko traja do sedem dni. Najprej bo preiskovalni sodnik Hadžiću prebral obtožnico, nato pa bo poseben oddelek višjega sodišča v Beogradu sprejel odločitev o tem, ali obstajajo pogoji za izročitev Haagu.

V skladu s postopkom, predvidenem v zakonu o sodelovanju s haaškim sodiščem, ima nato obtoženec tri dni časa za pritožbo, zunajsodni senat sodišča pa ima nato še tri dni časa, da o pritožbi odloči.