Po poročanju BBC-ja je Cameron naročil visokemu vladnemu uradniku, naj zaradi zaupnih dokumentov stopi v stik z uredništvom časopisa. Klic je vodil do dveh srečanj, na katerih je uradnik "zahteval povrnitev ali uničenje vsega materiala", ki so ga novinarji časnika takrat preučevali. Zdaj se je izvedelo, da je bil ta uradnik vodja premierjevega kabineta in eden najpomembnejših britanskih javnih uslužbencev Jeremy Heywood, ki je v pogovoru z urednikom Guardiana dejal, "da zastopa mnenje premierja".

Grožnja varnosti Britancev?
Na Downing Streetu 10 so svojo odločitev utemeljili z besedami, "da bi šlo za popolno nespoštovanje njihovih obveznosti", če ne bi govorili z novinarji Guardiana. Vlada se je namreč bala, da bi tajni podatki, ki jih je razkril ameriški "žvižgač" Edward Snowden, prišli v "napačne roke", kar bi lahko ogrozilo življenja Britancev.

Pogovori med vlado in Guardianom so potekali z vnaprejšnjo odobritvijo premierja Camerona, njegovega namestnika Nicka Clegga in zunanjega ministra Williama Haguea. Po dveh srečanjih je urednik Guardiana Alan Rusbridger privolil v vladne zahteve, kar je pripeljalo do "enega najbizarnejših trenutkov v dolgi zgodovini Guardiana", kot je dejal urednik. Dva varnostna strokovnjaka britanske prisluškovalne agencije GCHQ sta namreč v kleti časnika nadzorovala uničenje trdih diskov, dokler se nista prepričala, da iz njih ni mogoče več pridobiti kakršnih koli uporabnih podatkov.

Snowden naj bi sicer napravil več kopij materiala, zato ta najverjetneje ni v celoti uničen, že pred uničenjem pa je dokumente skopiralo tudi uredništvo Guardiana, zato bo časopis še naprej objavljal tajne podatke, a iz svoje ameriške redakcije.

Mirando zadrževali devet ur
Medtem je David Miranda, partner novinarja Glenna Greenwalda, prek katerega je Snowden javnosti izdal podrobnosti spornega ameriškega obsežnega nadzora nad telekomunikacijami in internetom, napovedal civilno tožbo proti britanskim oblastem. Kot je znano, ga je britanska policija v nedeljo skoraj devet ur zadrževala na londonskem letališču Heathrow, kot pravno podlago pa so navedli zakon o terorizmu iz leta 2000.

Tožbo bo sprožil zaradi zaplenjenih predmetov in načina, kako so ga obravnavali, saj je policija Mirandi med drugim zaplenila mobilni telefon, prenosni računalnik, fotoaparat in spominske kartice. "Te predmete želi nazaj in ne želi, da je vsebina kopirana," je dejal Rusbridger.

Brazilci na nogah
Pridržanje 28-letnega Mirande je sicer sprožilo ogorčene proteste v Braziliji. Britanska vlada se je morala zaradi poteze braniti pred očitki javnosti, Bela hiša pa je priznala, da je bila vnaprej obveščena o načrtovanem pridržanju, a zatrdila, da ga niso sami zahtevali. Tudi britanska notranja ministrica Theresa May je priznala, da je bila o namerah policistov obveščena vnaprej, vendar je dodala, da odločanje o tem, koga bi policija morala pridržati na letališču in koga ne, ni v njeni pristojnosti. Morebitno politično vpletenost pa je zanikal Cameronov urad.

Pravna pisarna Bindmans, ki zastopa Mirando, pa je sporočila, da bo izpodbijala zakonitost pridržanja. Še ta teden bodo zadevo prenesli pred sodišče, če ne prejmejo zagotovil, da policisti ne bodo pregledovali, kopirali, objavljali, prenašali, distribuirali ali kakor koli drugače obdelovali podatkov njihove stranke, dokler ne bo odločeno o njegovi zahtevi, da se mu predmeti vrnejo. Miranda je bil pridržan na poti iz Berlina, kjer se je srečal z drugo Snowdnovo zaupnico, avtorico dokumentarnih filmov Lauro Poitras, v domači Rio de Janeiro. Za njegove letalske vozovnice je plačal Guardian, čeprav Miranda za časnik uradno ne dela.