Oglas
Italijanski premier Romano Prodi je napovedal, da si bo Italija v Združenih narodih prizadevala za ukinitev smrtne kazni. Rim je že v letih 1994 in 1995 pozval Združene narode k uvedbi moratorija na smrtno kazen, novo pobudo proti tej obliki kaznovanja pa je izzvala usmrtitev nekdanjega iraškega vodje Sadama Huseina, ki je v italijanski politiki in javnosti sprožila val ogorčenja.
Ban Ki Mun že prvi dan razburkal ZNMed veliko ovirami, ki našo zahodno sosedo čakajo na tej poti, velja izpostaviti zlasti eno: novi generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun italijanskega mnenja ne deli. Južnokorejec, ki je nasledil Kofija Annana, je tako že s svojim prvim dnem v službi v Varnostni svet prinesel razburjenje, saj se je s svojm prepričanjem oddaljil od tradicionalnega mnenja ZN-a proti smrtni kazni, ko je dejal, da lahko države glede tega vprašanja sprejemajo svoje odločitve.
Italijanski odziv na obešanje Huseina
Italijanska vlada s kabinetom premierja Romana Prodija se je s ciljem splošne ukinitve smrtne kazni, ki si ga je zadala, tako posredno odzvala tudi na usmrtitev Sadama Huseina in na gladovno stavko vodje italijanskih radikalcev Marca Pannella, ki zahteva ukinitev smrtne kazni.
"Italija si bo znotraj Varnostnega sveta ZN-a prizadevala, da bo obsodba smrtne kazni postala operativna in skupna v vseh državah po svetu," je dejal Prodi, potem ko se je srečal z že teden dni gladovno stavkajočim Pannellom. Po besedah italijanskega ministra za zunanje zadeve Massima d'Aleme bi morala biti ukinitev smrtne kazni prednostna naloga mednarodne skupnosti.
Prvi delovni dan novega generalnega sekretarja
Italijanskega pogleda, da je vsako življenje sveto, pa, kot kaže, Ban Ki Mun ne deli. Po obveznem slavnostnem sprejemu v ZN-u je nekdanji južnokorejski zunanji minister odšel v kapelo, da bi se poklonil padlim pripadnikom mirovnih sil, nato je govoril z novinarji, sledila pa je velika seja z osebjem ZN-a.
Ko so Ban Ki Muna vprašali, kaj meni o sobotni usmrtitvi Sadama Huseina, je dejal, da je nekdanji iraški diktator zagrešil "gnusne zločine in nepopisljive grozote proti iraškemu ljudstvu in da žrtev teh zločinov ne bi smeli nikdar pozabiti". Dodal pa je, da se mora o vprašanju smrtne kazni vsaka država posebej izreči, pri tem pa delovati skladno z mednarodnim pravom.
Smrtno kazen pozna 68 držav
Južna Koreja je med 68 narodi, ki izvajajo smrtno kazen, čeprav Seul razmišlja o odpravi, kot je to storilo že 88 držav. Skupine, kot je Human Rights Watch, so usmrtitev Sadama Huseina kritizirale ter označile za rezultat sodnega procesa, polnega napak in političnih vmešavanj.
Smrtni kazni nasprotujejo tudi prejšnji generalni sekretar Annan, vodilni predstavniki ZN-a in EU-ja. Posebni predstavnik ZN-a v Iraku Ašraf Qazi je v nedeljo podal izjavo, da svetovno telo smrtni kazni še naprej nasprotuje, tudi v primeru vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida. To je potrdila celo sama Ban Ki Munova tiskovna predstavnica Michele Montas s Haitija, ni pa mogla zatrditi, da se Ban s Qazijevim mnenjem strinja.
K. S.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje