"Na žalost prejemamo veliko tovrstnih pozivov iz regij na vzhodu Ukrajine, ki so naslovljeni neposredno na Putina s prošnjo, da pomaga, da nekako posreduje," je dejal Dmitrij Peskov.
Proruski aktivisti so medtem napadli še eno vladno poslopje na vzhodu Ukrajine - v mestu Gorlivka - in s tem prezrle ultimat, ki so ga oblasti v Kijevu dale proruskim separatistom, da zapustijo zasedena vladna poslopja in odložijo orožje.
Zato je zdaj začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov podpisal odlok, s katerim je ukazal posebno operacijo na vzhodu. Podrobnosti odloka niso znane, v uradu Turčinova pa so dejali, da je predsednik s tem uveljavil nedeljsko odločitev varnostnega in obrambnega sveta "o nujnih ukrepih za preseganje ozemeljskih groženj in ohranitev ozemeljske celovitosti Ukrajine".

Šlo naj bi za ukaz o začetku obsežne protiteroristične operacije, katere cilj je vrnitev nadzora nad strateškimi poslopji, ki so jih v preteklih dneh zavzeli proruski demonstranti in oboroženci v več mestih na vzhodu Ukrajine. Turčinov se je predtem po telefonu pogovarjal z generalnim sekretarjem ZN-a Ban Ki Munom in ga prosil za podporo ZN-a njihovi protiteroristični operaciji na vzhodu države.
Na potezo Turčinova se je odzval moskovski odposlanec v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Andrej Kelin, ki je dejal, da bi vsakršna uporaba oborožene sile proti proruskim protestnikom lahko zanetila državljansko vojno. "Ukrajinska vlada je dejala, da bodo proti protestnikom uporabili vojsko, organizirajo pa že tudi paravojaške enote, ki jim bodo razdelili orožje in bodo pod vojaškim poveljstvom. Kot smo slišali, skupno skoraj 12.000 ljudi. To je nevarno. V Moskvi menimo, da bi to lahko vodilo v državljansko vojno. Zelo smo zaskrbljeni," je dejal novinarjem Kelin.
Ultimat
Kijev je protestnikom na vzhodu postavil rok do ponedeljka ob 9. uri zjutraj po krajevnem času, da končajo zasedbo vladnih poslopij in predajo orožje, v nasprotnem primeru pa zagrozil z uporabo sile.

"Ostajamo na svojih položajih," je sporočil predstavnik aktivistov v mestu Lugansk Aleksej Čmulenko in dodal, da ima njegova skupina dovolj streliva, vode in hrane. "Nihče izmed nas se ne bo predal," je še zatrdil za rusko tiskovno agencijo Interfax.

Tudi v Slavjansku ni nobenih znakov, da bi se protestniki uklonili ultimatu. Na eni izmed dveh zasedenih upravnih zgradb še vedno plapola ruska zastava.

Moskva vidi na delu neonaciste
Rusija je pozvala oblasti v Kijevu, naj se vzdržijo uporabe sile proti proruskim aktivistom, ki so zasedli vladna poslopja v več mestih na vzhodu države.

V nedeljo zvečer se je na zahtevo Rusije na izredni seji sešel Varnostni svet ZN-a. Ruski veleposlanik pri svetovni organizaciji Vitalij Čurkin je ukrajinske oblasti pozval k začetku pravega dialoga, a mu je ukrajinski veleposlanik Jurij Sergejev odvrnil, da je Moskva umetno ustvarila krizo na vzhodu Ukrajine.

Čurkin je zahodne države pozval, naj prepričajo ukrajinske oblasti o opustitvi ultimata. Znova je ponovil rusko stališče, da so oblast v Kijevu prevzele neonacistične in antisemitske sile.

Odgovornost za nastale razmere in izognitev državljanski vojni je pripisal zahodnim državam, ki po njegovih besedah nočejo videti pravih razlogov za dogajanje v Ukrajini in v vsem vidijo rusko roko.

"Dovolj je bilo tega," je sporočil Čurkin in pojasnil, da se oblasti v Kijevu ne zmenijo za interese in zahteve prebivalcev na vzhodu države.

Začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov je zatrdil, da na vzhodu ne bodo dovolili ponovitve dogodkov na Krimu, ki so pripeljali do njegove priključitve k Rusiji.

Nove sankcije
Zunanji ministri EU so medtem v Luksemburgu zaradi zaostrovanja razmer na vzhodu Ukrajine odločili za drugo razširitev drugega kroga sankcij proti Rusiji - dopolnitev seznama oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja v unijo in z zamrznitvijo premoženja.

Pozvali so pristojne službe, da pripravijo vse potrebno za uvrstitev novih predstavnikov Rusije in proruskih separatistov v Ukrajini na kazenski seznam, na katerem je sedaj 33 oseb, odgovornih za kršenje suverenosti Ukrajine.

V ZDA vidijo ponovitev scenarija na Krimu
ZDA po drugi strani Rusijo obtožujejo, da pripravlja podoben scenarij kot pri priključitvi Krimskega polotoka. Po navedbah State Departmenta so oborožene proruske sile 12. aprila usklajeno vdrle v vladna poslopja v šestih vzhodnih ukrajinskih mestih: Doneck, Slavjansk, Krasnji Liman, Kramatorsk, Červonoamrijsk in Džukovka.

V Washingtonu še navajajo, da so bili posamezniki oblečeni v neprebojne jopiče, kamuflažne uniforme z odstranjenimi oznakami in ruskim orožjem. Zasesti so nameravali še vladna poslopja v drugih mestih, vendar jim to ni uspelo. Poleg tega naj bi na vzhodu Ukrajine nadlegovali neodvisne medije in jim preprečevali dostop, medtem ko proruskim medijem omogočajo neomejeno delovanje.

Ukrajinska vlada zatrjuje, da ima dokaze o vpletenosti ruskih tajnih služb. Eden izmed prijetih oboroženih posameznikov je med drugim priznal, da so ga najeli in plačali Rusi. Ob ukrajinski meji ima Rusija po ameriških in evropskih ocenah nameščenih 40.000 vojakov, ki naj bi bili pripravljeni na takojšnje posredovanje v Ukrajini, če bi se Moskva odločila za ta korak.

Washington se mora ob tem braniti ruskih obtožb, da se je Ukrajina za napad na proruske skrajneže odločila po nalogu Cie. Bela hiša je sicer potrdila, da je direktor Centralne obveščevalne agencije (Cia) John Brennan konec tedna obiskal Kijev, a je tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney zatrdil, da so ruski namigi o tem, da je šlo za kaj drugega kot rutinski obisk, absurdni. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je glede tega izjavil, da so se Ukrajinci za izrek ultimata proruskim upornikom na vzhodu države odločile po Brennanovem obisku.

ZDA odobrile Ukrajini milijardo dolarjev pomoči
ZDA so sicer Ukrajini danes odobrile milijardo dolarjev pomoči v obliki poroštev za posojila. Gre za del svežnja pomoči, namenjenega okrevanju ukrajinskega gospodarstva po političnih pretresih v tej državi. "Ukrajinski narod je pokazal izjemen pogum, ko si je začrtal samostojno pot za svojo državo in zahteval vlado, ki bo resnično odražala voljo ljudi," je dejal ameriški finančni minister Jacob Lew ob podpisu dogovora o pomoči z ukrajinskim finančnim ministrom Oleksandrom Šlapakom v Washingtonu.

Zagotovil je, da ZDA podpirajo Ukrajino in zahtevajo odgovornost Rusije zaradi kršitev ukrajinske suverenosti in destabiliziranja regije. Kot je poudaril Lew, bodo poroštva okrepila prizadevanja ukrajinske vlade za zagotovitev nujnih storitev v času izvajanja reform in zaščitila najranljivejša gospodinjstva pred posledicami nujnih gospodarskih sprememb.