Avakov je na svojem profilu na Facebooku zapisal, da spopadi potekajo na območju Kramatorska v provinci Doneck, kjer so "neznanci streljali na lokalno samoupravo". Dodal je, da je policija na napad odgovorila, izmenjava ognja pa naj bi še trajala. "Tudi v kraju Krasni Liman so oboroženci napadli policijo z orožjem ruske izdelave AK100, ki ga ima samo ruska vojska," je zapisal Avakov.

"Ukrajinske oblasti tokratne dogodke obravnavajo kot zunanji napad Ruske federacije," je še zapisal minister, ki pa ob tem ni navedel, ali so spopadi zahtevali žrtve. "Enote notranjega in obrambnega ministrstva pripravljajo načrt za odgovor na agresijo," je še dodal.

Po dogodkih na vzhodu Ukrajine je začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov sklical varnostni svet.

Protestniki zavzeli sedež policije v Donecku
Akcije proruskih aktivistov na vzhodu Ukrajine so se sicer nadaljevale ves dan. 200 proruskih protestnikov, ki so vdrli na sedež policije v Donecku na vzhodu Ukrajine, ni naletelo na nikakršen odpor. Posebne enote, ki so poslopje varovale, so se jim pridružile. Ob tem je regionalni vodja policije v Donecku sporočil, da odstopa s položaja in tako izpolnjuje zahteve proruskih protestnikov. Po poročanju Reutersa na sedežu policije v Donecku ne visi več ukrajinska, ampak separatistična zastava.

Nad sedež policije 20 zamaskiranih moških
Napad na sedež policije v mestu Slavjansk je izvedlo 20 oboroženih moških v kamuflažnih uniformah. Njihov cilj je bil zaseči tam shranjenih 20 brzostrelk in 400 pištol, da bi jih razdelili protestnikom. Odgovornost za napad je prevzel vodja separatistov v Donecku Sergij Ciplakov, a je zatrdil, da napadalci niso bili oboroženi, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti.

"Oborožene osebe v kamuflažnih uniformah so zavzele poslopje v Slavjansku. Odgovor bo zelo oster, saj je treba razlikovati med protestniki in teroristi," je na svojem profilu na Facebooku dopoldan zapisal ukrajinski notranji minister Arsen Avakov.

Pozneje so zamaskirani moški vdrli še na regionalni sedež varnostne službe SBU. Pred poslopjema se je zbrala množica ljudi, ki jim je z vzklikanjem "Rusija!, Rusija!" izražala svojo podporo.

Nadzorne točke na cestah proti Slavjansku
Reuters je poročal, da so proruski protestniki, oboroženi z avtomatskim orožjem, na cestah, ki vodijo v Slavjansk, postavili nadzorne točke in barikade, postavljene iz avtomobilskih gum in vreč, polnih peska. Preverjali naj bi avtomobile, ki se vozijo proti mestu. Slavjansk je sicer mesto s 100.000 prebivalci v provinci Doneck na meji z Rusijo.

Jacenjuk pokrajinam obljubil večjo avtonomijo
Proruski protestniki že več kot teden dni zasedajo javna poslopja večjih mest na vzhodu Ukrajine (Doneck in Luhansk) in zahtevajo priključitev Rusiji ali najmanj referendum o večji avtonomiji regije. Regijo je v petek v poskusu, da bi umiril položaj, obiskal začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk, ki je pokrajinam obljubil večjo avtonomijo. S separatisti se ni srečal, a je poudaril, da bi bilo treba krizo rešiti mirno. Regiji je obljubil več pooblastil, vendar podrobnosti ni navedel.

Po poročanju Al Džazire so v Donecku proruski protestniki vdrli v urad generalnega državnega tožilca, a so ga zapustili, ko so prišle protiizgredniške enote policije. V Luhansku pa v prostorih zasedene policijske postaje potekajo pogajanja med vodji protestov in delegacijo iz Kijeva. Al Džazira poroča, da zahtevajo protestniki zagotovila, saj ne zaupajo ukrajinski vladi. Hočejo amnestijo in jugovzhodno vojsko, ki naj bi bila del ukrajinske vojske, a bi imela lokalnega poveljnika.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Deščica je ruskega kolega Sergeja Lavrova v telefonskemu pogovoru pozval, naj ruske posebne enote prenehajo sprožati provokacije na vzhodu države.

Nove (brezplodne) sankcije
Medtem je Obamova administracija uvedla sankcije proti šestim krimskim voditeljem, nekdanjemu podpredsedniku ukrajinskega parlamenta in krimskemu podjetju, ki se ukvarja z zemeljskim plinom, Černomorneftegazu. Zadnje je bilo hčerinska družba ukrajinskega državnega podjetja za zemeljski plin, ki je imelo črpališča blizu vzhodne obale Krima. Krimski parlament je marca zasegel njegovo premoženje, kar je ameriško finančno ministrstvo označilo za krajo ukrajinskega državnega premoženja.

Ameriško ministrstvo je sicer omenjene ljudi prepoznalo kot krimske separatiste in glavne organizatorje marčnega referenduma za odcepitev od Ukrajine. Po mnenju ZDA - za katere je Krim okupirano ozemlje - in EU-ja je bilo to glasovanje namreč neustavno in neveljavno.

ZDA izvajajo na Rusijo gospodarski pritisk, s čimer naj bi ruskega predsednika Vladimirja Putina odvrnile od nadaljevanja dozdajšnje politike do Ukrajine. Putina so Američani namreč obtožili, da spodbuja oborožen spopad med proruskimi demonstranti in policijo na vzhodu Ukrajine. Ameriški finančni minister Jack Lew je v petek dejal, da bo skupina sedmih industrijsko najrazvitejših držav G7 podprla širitev sankcij proti Rusiji, če bo Moskva stopnjevala krizo v Ukrajini. Članice G7 so sicer ZDA, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Velika Britanija in Japonska.

Ameriško zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da bo 17. aprila v Ženevi organizirano srečanje visokih predstavnikov Ukrajine, Rusije, ZDA in EU-ja.

Več učinka bi s sankcijami lahko dosegel EU, vendar se evropske države vzdržujejo potez, ki bi lahko gospodarsko škodile tudi njim, poroča Reuters.