Slovenski zunanji minister se je v Atenah udeležil neformalnega srečanja vodij diplomacij članic EU-ja, kjer je bila glavna tema Rusija in njen odnos do Ukrajine.

Med članicami kljub enotnosti navzven še vedno obstajajo razlike glede pristopa do Rusije. "En pogled je, da ne bi smeli odpreti vrat za dialog z Rusijo, dokler se Ukrajini ne zagotovi popolne suverenosti in ozemeljske celovitosti, kar bi pomenilo, da bi morala Rusija razveljaviti vse odločitve, ki jih je sprejela v povezavi s Krimom," je dejal Erjavec.

Nasprotno se skupina držav, med katerimi sta tudi Nemčija in Slovenija, zavzema za nadaljevanje dialoga z Rusijo, predvsem zaradi gospodarskih razlogov in mednarodnih vprašanj, kot sta iranski jedrski program in vojna v Siriji.

Erjavec in še nekateri njegovi kolegi so poudarili, da ruski predsednik Vladimir Putin ni Rusija, zato bi bila osamitev Rusije v tem trenutku najslabša rešitev, saj bi se ta še bolj zaprla in bi po obdobju Putina naleteli še na večje težave.

Po srečanju v Atenah je očitno, da novih sankcij ne bo, če ne bo Rusija zaostrovala razmer z morebitnim posredovanjem na vzhodu ali jugu Ukrajine.

Erjavec bi povabil Lavrova
Slovenski zunanji minister je prepričan, da dialog mednarodne skupnosti z Moskvo ne bi smel potekati samo na osi Rusija-ZDA, zato je sam predlagal, da bi na enega prihodnjih srečanj zunanjih ministrov EU-ja povabili tudi ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova.

Nekateri zunanji ministri so na srečanju opozorili Srbijo, da je v trenutnih razmerah preveč odprta do Rusije, a jim je srbski zunanji minister Ivan Mrkić odgovoril, da bodo utrjevali obe poti - tako dobre odnose z Rusijo kot z EU-jem.

Ministrom držav kandidatk z zahodnega Balkana so svetovali, naj v procesu približevanja EU-ju poskusijo zmanjšati odvisnost od ruske energije, kar po besedah Erjavca velja tudi na splošno za celoten EU.

Slovenija tako razvija projekte izgradnje hidroelektrarne na srednji Savi in razmišlja o drugem bloku jedrske elektrarne. O ruskem projektu plinovoda Južni tok, ki bo potekal tudi prek Slovenije, na zasedanju v Atenah niso govorili.

Odločitve bodo skupne
Nemška kanclerka Angela Merkel je na kongresu svoje Krščansko-demokratske unije (CDU) posvarila Rusijo pred novimi sankcijami v primeru zaostrovanja spora z Ukrajino.

"Nihče naj se ne slepi. Ne glede na to, kako smo si v Evropi različni, bomo sprejeli skupne odločitve," je dejala.

Izrazila je obžalovanje, da je "v času vedno intenzivnejšega sodelovanja z Rusijo mišljenje o ozemeljskih težnjah zmagalo samo zato, ker so ljudje v Ukrajini zahtevali sporazum z Evropo".

Kijev zavrača podražitve plina
Ukrajina je medtem zavrnila zadnje podražitve ruskega plina in zagrozila z arbitražo. Z ukinitvijo še zadnjega popusta pri dobavi ruskega plina Ukrajini ta teden se je cena zvišala na 485 dolarjev za tisoč kubičnih metrov.

Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je dejal, da so podražitve oblika "ekonomske agresije", s katero želi Rusija kaznovati nove ukrajinske voditelje. Po njegovih besedah je Ukrajina od Rusije še naprej pripravljena kupovati plin po stari ceni 265,60 dolarja za tisoč kubičnih metrov, saj je ta cena "sprejemljiva".

Ukrajinski minister za energijo Jurij Prodan je dejal, da bodo z Gazpromom skušali doseči dogovor, v nasprotnem primeru pa bodo pri reševanju spora mogoče uporabili tudi arbitražno sodišče, saj to dovoljujejo veljavne pogodbe.