Ukrajina je na pogajanjih z Rusijo predlagala sprejetje nevtralnega statusa v zameno za varnostna jamstva. Nevtralnost pomeni, da se ne bo pridružila vojaškemu zavezništvu ali gostila vojaških oporišč, so sporočili ukrajinski pogajalci.

Ukrajinski predlog vključuje tudi 15-letno obdobje posvetovanja o statusu polotoka Krim, ki si ga je leta 2014 ob nasprotovanju Ukrajine in mednarodne skupnosti priključila Rusija. Predpogoj za izvedbo ukrajinskih predlogov je popolno premirje.

Rusija se je medtem odločila "drastično zmanjšati vojaško dejavnost", osredotočeno na Kijev in Černigiv v Ukrajini, je povedal namestnik ruskega obrambnega ministra Aleksander Fomin po pogovorih med rusko in ukrajinsko pogajalsko skupino v Carigradu. Ta korak naj bi po Fominovih besedah služil okrepitvi medsebojnega zaupanja v nadaljnjih pogovorih med državama.

Rusko obrambno ministrstvo je sicer pred dnevi že sporočilo, da se bo vojska v okviru napada na sosednjo državo, ki ga imenujejo posebna vojaška operacija, posvetila dejavnostim na vzhodu države, v regijah Doneck in Lugansk.

Fomin je zatrdil, da so z ukrajinske strani dobili zagotovila glede nevtralnega statusa države brez jedrskega orožja, ki naj bi jih vključili v poseben sporazum. To so pozneje potrdili tudi na ukrajinski strani, po navedbah glavnega ukrajinskega pogajalca Davida Arahamije pa si Ukrajina želi mednarodni sporazum, po katerem bi po vzoru 5. člena severnoatlantske pogodbe več držav jamčilo za varnost države.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Zelenskega Mihajlo Podoljak je pozneje na Twitterju zapisal, da si njegova država želi okrepljeno različico 5. člena, poroki za ukrajinsko varnost v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo pa bi bile na primer osrednje članice Nata – ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Turčija. Sporazum bi potrjevali na referendumu v Ukrajini in v parlamentih držav zaščitnic.

Ob teh varnostnih zagotovilih bi bila torej Ukrajina pripravljena privoliti v trajno nevtralnost, to pa bi vključevalo tudi določilo, da na ukrajinskem ozemlju ne bi bilo tujih sil ali vojaških oporišč, lahko pa bi izvajali skupne vaje s tujimi vojskami držav, ki bi mednarodnopravno jamčile za njeno varnost. Obenem pa ti varnostni vidiki po pričakovanjih Kijeva ne bi v ničemer preprečevali prizadevanj za vstop države v EU.

Rusija naj bi bila pripravljena Ukrajini dovoliti članstvo v EU-ju, če bo vojaško nevtralna, ob tem pa naj bi opustila zahtevo po "denacifikaciji" Ukrajine, kar je kot enega od razlogov za napad omenjal ruski predsednik Vladimir Putin.

Kijev po Podoljakovih besedah predlaga tudi do 15-letno preložitev nadaljnjih pogajanj o statusu polotoka Krim, ki si ga je Rusija na podlagi mednarodnopravno nepriznanega referenduma enostransko priključila leta 2014, ter zavezo, da krimskega vprašanja ne bodo reševali z vojaškimi sredstvi. Sporazum tudi ne bi vseboval določil o statusu samooklicanih avtonomnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu države, ki ju je Rusija tik pred napadom na Ukrajino priznala kot neodvisni republiki.

Arahamija je medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal, da so po današnjih pogajanjih ustvarjeni "zadostni pogoji" za prvo srečanje med ruskim in ukrajinskim predsednikom Putinom in Zelenskim od začetka ruske invazije v Ukrajini.

Zelenski v večernem nagovoru: Pozitivni signali, toda ruska grožnja ostaja

"Lahko rečemo, da so signali, ki smo jih dobili na pogajanjih, pozitivni, toda niso ustavili eksplozij ruskih granat," je v večernem nagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dodal, da Ukrajina lahko zaupa le konkretnemu rezultatu pogovorov.

Ob tem je dejal, da Ukrajina ne bo zmanjšala svojih obrambnih prizadevanj. Ob tem je bil previden glede ruskih napovedi o zmanjšanju napadov blizu Kijeva. Kot je dejal, to ne pomeni konca spopadov. "Položaj ni postal lažji."

Zahtevnejša vprašanja ostala za oba predsednika

Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je dejal, da so v Carigradu dosegli največji napredek na pogajanjih do zdaj. Pozdravil je "kompromis in razumevanje strani na nekaterih področjih" in pozval k čimprejšnjemu koncu vojne. Glede "zahtevnejših vprašanj" naj bi se v prihodnje pogovarjala zunanja ministra, dodal je, da se bosta pozneje srečala tudi voditelja Ukrajine in Rusije.

Gostitelj pogajanj je bil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je še vedno optimističen glede dogovora o ustavitvi ognja, ki bi po njegovih besedah koristila vsem. "V rokah obeh strani je, da končata to tragedijo," je dejal Erdogan, ki je v dobrih odnosih tako s Kijevom kot z Moskvo.

Na pogajanjih tudi Abramovič

Pogajanjem v Carigradu se je pridružil tudi ruski milijarder Roman Abramovič, ki je na prizorišče prispel skupaj z rusko delegacijo.

Na posnetkih, ki so jih predvajali turški mediji, sicer ni za glavno mizo obeh delegacij, temveč sedi poleg tiskovnega predstavnika turškega predsednika Ibrahima Kalina. Kalin naj bi namreč pomagal usklajevati več srečanj med ruskim milijarderjem in enim od članov ukrajinske delegacije v carigrajskih hotelih.

Abramovičeva navzočnost torej nakazuje, da je na neki ravni še vedno vpleten v pogajanja.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je po navedbah ruske tiskovne agencije Tass potrdil, da je Abramovič sodeloval tudi v začetni fazi pogovorov z Ukrajino.

Turčija je gostila že prve pogovore Rusije in Ukrajine na visoki ravni v začetku aprila v Antalyi, vendar tam strani nista dosegli preboja.

Zelenski: Kljub nekaj ukrajinskim zmagam razmere napete

Ukrajinski predsednik Zelenski je predtem v nočnem nagovoru na omrežju Telegram dejal, da razmere kljub nekaj ukrajinskim vojaškim zmagam v vojni z Rusijo ostajajo napete.

Ruska ofenziva naj bi nekoliko zastala, vendar pa se spopadi po celotni državi nadaljujejo.

Zelenski je povedal, da so ukrajinske obrambne sile odbile napade in ruske enote pregnale iz mesta Irpinj blizu Kijeva. Kljub temu pa ruska vojska ohranja nadzor nad območjem severno od glavnega mesta, kjer imajo še dovolj zalog in vojaških enot.

Spopadi na tem območju in tudi v drugih delih države se nadaljujejo. Razmere po besedah Zelenskega ostajajo "zelo težke" v okolici mest Černigiv, Sumi in Harkov, pa tudi v regiji Doneški bazen in na jugu Ukrajine.

Ukrajinske sile so ponoči poskušale odbiti ruske napade tudi v regiji Lugansk na vzhodu, vključno z okolico mest Rubižne, Liščansk in Popasna. Ukrajinska vojska je poročala o rednih spopadih v bližini vseh treh mest in dejala, da je cilj preprečiti prehod ruskim enotam.

Ukrajinska stran je dodala še, da so napredovanje ruske vojske uspešno ustavili v pokrajini okoli mesta Černigiv na severu države, prav tako pa še vedno branijo Kijev in obkoljeno pristaniško mesto Mariupolj.

V Mariupolju naj bi pokopali že najmanj 5000 ljudi

V Mariupolju so po besedah visoke ukrajinske uradnice pokopali že najmanj 5000 ljudi, po njenih besedah pa jih je morda umrlo celo 10.000, navaja francoska tiskovna agencija AFP. S tem je potrdila najbolj črne scenarije o opustošenju mesta.

Rusija je medtem napadla še eno skladišče z gorivom v severozahodni Ukrajini. V Dubnu, Lucku, Lvovu, Mikolajivu in krajih v bližini prestolnice Kijev je bilo tako skupaj poškodovanih ali uničenih približno deset skladišč goriva.

Ruske oborožene sile so v ponedeljek izvedle tudi raketni napad na mesto Ljubotin v pokrajini okrog mesta Harkov na severovzhodu države in z zemljo zravnale več hiš, so sporočili ukrajinski uradniki.

V Harkovu je bil v večkratnem obstreljevanju poškodovan tudi objekt za jedrske raziskave. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je sicer že potrdila, da "majhna količina jedrske snovi v stavbi ni v nevarnosti".

Ker je ruska ofenziva na tleh nekoliko zastala, število žrtev pa je zraslo, se zdi, da Moskva uporablja vse brutalnejše taktike, navaja AFP. Zahodne države trdijo, da imajo dokaze o vojnih zločinih, ki jih že preiskuje tudi Mednarodno kazensko sodišče.

AI obsodil ruske vojne zločine

Generalna sekretarka organizacije Amnesty International Agnes Callamard je ostro obsodila ruske vojne zločine v Ukrajini, saj se število civilnih žrtev ob ruski invaziji še naprej povečuje.

"To, kar se dogaja v Ukrajini, je ponovitev tega, kar smo videli v Siriji," je Agnes Callamard dejala v Johannesburgu ob predstavitvi letnega poročila Amnesty International o stanju človekovih pravic po svetu.

"Presegli smo stopnjo vsesplošnih napadov, zdaj smo že sredi namernih napadov na civilno infrastrukturo. Kar so Rusi počeli v Siriji, se dogaja tudi tukaj," je dodala. Rusijo je ob tem obtožila, da je humanitarne koridorje spremenila v "smrtonosne pasti".

Direktorica AI-ja za vzhodno Evropo Marie Struthers se je strinjala in na ločenem srečanju v Parizu povedala, da so v Ukrajini "zaznali uporabo enakih taktik kot v Siriji in Čečeniji", vključno z napadi na civiliste in uporabo orožja, ki je po mednarodnem pravu prepovedano.

Callamard je oblegano ukrajinsko mesto Mariupolj primerjala s sirskim mestom Alep, ki ga je ob pomoči ruskega letalstva oblegal sirski predsednik Bašar Al Asad. Rusija je bila glavna podpornica sirske vlade v vojni, ki je izbruhnila marca 2011.

Agnes Callamard je dejala še, da Amnesty International "v tem trenutku opaža porast vojnih zločinov". Tudi ameriška vlada je prejšnji teden sporočila, da javne informacije in obveščevalni podatki dokazujejo, da je ruska vojska v Ukrajini zagrešila vojne zločine.

Amnestyjeva generalna sekretarka je ob tem Rusiji očitala "predrznost zaradi ohromljenega mednarodnega sistema" in obsodila "sramotno neukrepanje" institucij, vključno z Varnostnim svetom ZN-a, ki po njenem ni ustrezno ukrepal niti glede grozodejstev v državah, kot so Mjanmar, Afganistan in Sirija.