Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je objavil odlok, s katerim je naložil vladi, da se pripravi na morebitno začasno zaprtje vzhodne meje z Rusijo v prizadevanjih za ustavitev vmešavanja Moskve v ukrajinske notranje zadeve.

Z odlokom je pooblastil vlado, da zapre 2.300 kilometrov dolgo kopensko in morsko mejo z Rusijo za ves promet in tudi pešce.

Kot piše v odloku, je odločitev sprejel "v zvezi s stalnim vmešavanjem Rusije v notranje zadeve Ukrajine". Kot je povedal visoki ukrajinski varnostni vir, je cilj ukrepa ustaviti domnevno tihotapljenje orožja na separatističen vzhod države. Dodal je, da bo odlok začel veljati kmalu.

Ta odločitev bi lahko še poslabšala že tako slabo stanje ukrajinskega gospodarstva, saj bo ustavil trgovanje med državama, ki sta soodvisni, in povečal možnosti povračilnih ukrepov Kremlja. Ni pa še povsem jasno, kako bo Kijev ta odlok uveljavil na nizu prehodov, ki jih v regijah Doneck in Lugansk nadzorujejo proruski separatisti.

Obetajo se reforme
Porošenko je v današnjem govoru obelodanil tudi, da bo Ukrajina leta 2020 zaprosila za članstvo v EU-ju. Ob tem je napovedal korenite družbene in gospodarske reforme, ki bodo omogočile zaprositev za pristop k EU-ju.

Ukrajinski parlament je 16. septembra ratificiral zgodovinski pridružitveni sporazum z EU-jem, čeprav je bila ratifikacija trgovinskega dela sporazuma prestavljena do januarja 2016, s čimer so ugodili Rusiji, ki meni, da bo sporazum prizadel njeno tržišče.

Zavrnitev podpisa sporazuma novembra lani je vodila do množičnih protivladnih protestov v Kijevu, ki so februarja pripeljali do odstavitve takratnega predsednika Viktorja Janukoviča in zamenjave oblasti. Temu je sledilo nezadovoljstvo rusko govorečega prebivalstva na vzhodu Ukrajine in izbruh spopadov, v katerih je do zdaj umrlo 3.245 ljudi.

Porošenko je dejal, da je prvič v nekaj mesecih, ko v 24 urah niso poročali o nobeni žrtvi z vzhoda države, kar po njegovem mnenju pomeni, da se končno uresničuje premirje, ki so ga proruski uporniki in vladne sile sklenili 5. septembra, in poleg končanja spopadov predvideva tudi vzpostavitev 30-kilometrskega tamponskega območja.

"Sankcije morajo ostati"
Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je v govoru na rednem letnem zasedanju Generalne skupščine ZN-a pozval zahodne države, naj vztrajajo pri sankcijah proti Rusiji, dokler Kijev ne bo spet nadzoroval celotnega ozemlja države.

ZDA, EU in še nekaj zahodnih držav je sankcije proti Rusiji sprejelo zaradi njene priključitve Krimskega polotoka in domnevnega vmešavanja v spor med uporniki in ukrajinsko vojsko.

Predtem je ameriški predsednik Barack Obama dejal, da bi lahko sankcije umaknili, če bo Rusija podpirala premirje v Ukrajini in si prizadevala za mir.

"Krim je bil in bo ostal del Ukrajine," je dejal Jacenjuk v pozivu proti umiku sankcij in dodal, da so ruske sile navzoče na vzhodu Ukrajine, zato od Moskve pričakuje njihov umik in začetek resnih pogovorov. "Lahko dobite bitko proti našim silam, a nikoli ne boste dobili boja proti enotnemu ukrajinskemu narodu," je povedal.

Zveza Nato je v sredo sporočila, da je prišlo do opaznega umika ruskih sil z vzhoda Ukrajine, a tam še vedno ostaja nekaj vojakov. Rusija vseskozi zanika, da bi oboroževala proruske upornike in imela na ukrajinskem ozemlju svoje vojake.