Predstavniki Ukrajine so na sodišču povedali, da je ruska podpora separatistom v Donbasu in na Krimu od leta 2014 pomenila posmeh mednarodnemu pravu in da je bila to napoved invazije, ki jo je Moskva začela februarja lani.

Med drugim so Rusijo obtožili, da je v okviru te kampanje razstrelila jez hidroelektrarne Kahovka na jugu Ukrajine.

"Rusija nas ne more premagati na bojišču, zato cilja civilno infrastrukturo in nas tako poskuša pripraviti do tega, da bi se podredili. Prav danes je razstrelila velik jez v Novi Kahovki," je dejal ukrajinski diplomat Anton Korinevič. Ob tem je dejal, da so to "dejanja teroristične države" in da bi napad na jez lahko povzročil hudo okoljsko škodo.

Sorodna novica Po zrušenju jezu Nova Kahovka evakuiranih že 17.000 ljudi. Medsebojne obtožbe Kijeva in Moskve.

Vendar pa se ta dejanja po mnenju Korineviča niso pojavila kar naenkrat. "So tragična, a logična posledica razmer, na katere smo to sodišče opozorili že leta 2017," je dejal. Leta 2017 je namreč Ukrajina na ICJ-ju vložila tožbo proti Rusiji, v okviru katere so se zdaj začela zaslišanja.

Rusija zanika financiranje ali podpiranje separatistov v Ukrajini, poleg tega pa je za uničenje jezu obtožila Kijev. Zaradi poškodb jezu so poplavljeni številni kraji, medtem ko stanje jezu za zdaj naj ne bi ogrožalo jedrske elektrarne v Zaporožju.

Kijev vložil tudi tožbo zaradi lanskega napada

Ukrajina je sicer proti Rusiji na ICJ-ju vložila tudi ločeno tožbo, povezano z ruskim napadom na državo februarja lani. Vendar pa se po besedah Korineviča "rusko zaničevanje mednarodnega prava ni začelo leta 2022".

"Leta 2014 je Rusija nezakonito zasedla Krim, nato pa se je lotila kampanje kulturnega izbrisa, katere tarča so bili etnični Ukrajinci in krimski Tatari," je še dejal in trenutno rusko agresijo označil za poskus izbrisa Ukrajine z zemljevida.

Ruski odvetniki bodo svoje argumente predstavili v četrtek. Temu bo sledil odgovor ukrajinske strani 12. junija in nato znova ruske 14. junija.

Za zdaj še ni znano, kdaj bo sodišče izreklo sodbo.