Stoli, ki so bili rezervirani za ruske odvetnike, so ob začetku obravnave ostali prazni. Predsedujoča sodnica Joan Donoghue je odločitev o bojkotu Moskve označila za "obžalovanja vredno", ukrajinski predstavnik Anton Korinevič pa je dejal: "Dejstvo, da so ruski stoli prazni, govori samo zase. Niso tukaj na sodišču, so na bojišču, kjer so vpleteni v agresivno vojno proti moji državi. Tako Rusija rešuje nesporazume." Rusijo je pozval, naj odloži orožje in predstavi dokaze.

Kot je še dejala Joan Donoghue, ki prihaja iz ZDA, je ruski veleposlanik na Nizozemskem obvestil sodišče, "da se je njegova država odločila, da v ustnih obravnavah ne bo sodelovala".

Zaslišanje se je kljub temu začelo. Svoja stališča danes predstavlja Ukrajina, predvidoma v torek naj bi jih še Rusija. Za zdaj še ni znano, kako bo Rusija uradno izpodbijala ukrajinske navedbe v tožbi. Poleg tega je Moskva doživela še en pravni udarec, saj je odstopil njen dolgoletni odvetnik, Francoz Alain Pellet. "Odvetniki lahko branijo bolj ali manj vprašljive primere. A je postalo nemogoče v ustanovah, ki so namenjene uresničevanju zakonodaje, predstavljati državo, ki to tako cinično prezira," je v odprtem pismu zapisal Pellet, ki je bil v preteklosti tudi vodja odvetniške skupine Slovenije v arbitražnem postopku o meji s Hrvaško.

Ukrajina je pred dnevi zaradi napada vložila tožbo pred ICJ-jem v Haagu, s katero zahteva ukrepe sodišča za prekinitev spopadov. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč dejal, da je "posebna vojaška operacija" v Ukrajini potrebna za "zaščito ljudi, ki so žrtve izsiljevanja in genocida". Pri tem je imel v mislih prebivalce na vzhodu Ukrajine, katerih materni jezik je ruščina.

V ospredju primera bo interpretacija pogodbe o preprečevanju genocida iz leta 1984, ki sta jo podpisali obe državi. V pogodbi je namreč ICJ imenovan kot forum za reševanje sporov med državami podpisnicami.

Preiskava tudi na Mednarodnem kazenskem sodišču

Preiskavo dogodkov v Ukrajini je prejšnji teden začelo še eno mednarodno sodišče, Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Tožilec sodišča Karim Khan je sporočil, da je začel "aktivno preiskavo dogajanja" v Ukrajini od novembra leta 2013 naprej. Zapisal je še, da je njegov urad v preliminarni preiskavi razmer v Ukrajini ugotovil, da obstaja "zadostna osnova za domnevo, da so bili storjeni zločini, ki spadajo pod pristojnost sodišča". Urad je identificiral tudi "potencialne primere".

Preiskoval bo "vse pretekle in sedanje obtožbe o vojnih zločinih, zločinih proti človečnosti ali genocidu, zagrešenih na katerem koli območju Ukrajine, ki jih bo storil kdor koli". Zagotovil je, da bo preiskava objektivna in neodvisna in se bo osredotočila na odgovornost za zločine pod pristojnostjo ICC-ja. V nasprotju z ICJ-jem se ICC ukvarja z morebitnim kršenjem mednarodnega prava posameznikov, ne držav.

ICC lahko preganja le zločine na ozemlju 123 držav članic. Ukrajine ni med njimi, a je leta 2014 sprejela pristojnost sodišča. Rusija je izstopila iz ICC-ja, tako da bo lahko to sodišče ruske državljane preganjalo samo, če jih bodo aretirali na ozemlju države, ki priznava pristojnost sodišča.

Malo verjetno, da bo zaslišan tudi Putin

Pojavlja se vprašanje, ali bo sodišče na zatožno klop lahko posedlo tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina. "To ni popolnoma izključeno, a je malo verjetno, da se bo Putin kadar koli pojavil v Haagu," je dejal strokovnjak za mednarodno kazensko pravo Kai Ambos. Dodal je, da je eden izmed načinov, da pristane pred sodiščem, če bi ga v Rusiji zrušili z oblasti, nova vlada pa bi ga izročila Haagu. To se je na primer lani zgodilo nekdanjemu sudanskemu predsedniku Omarju Al Baširju.

Sodišče bi lahko izdalo tudi mednarodni priporni nalog za Putina in druge posameznike, za katere obstaja sum, da kršijo mednarodno pravo. Če bi ti ljudje potovali v države podpisnice jurisdikcije sodišča, bi jih na njihovih ozemljih lahko aretirali. Mogoče je tudi, da tožilci v posameznih državah začnejo svoje preiskave, kot se je to že zgodilo v Litvi. Postopek bi se lahko začel tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Zaradi vojne v nekdanji Jugoslaviji pa so Združeni narodi ustanovili posebno sodišče oziroma tribunal, a to v primeru Rusije ne bi bilo mogoče, saj ima Moskva v Varnostnem svetu ZN-a pravico veta.