"Od članic Nata dobivamo odzive, da se niso pripravljene niti pogovarjati o tem, da bi nas imeli v Natu v naslednjih petih ali desetih letih," je v pogovoru za ameriško televizijo Fox News dejal Arahamija in pojasnil, da bi lahko namesto članstva v severnoatlantskem zavezništvu privolili v neposredna varnostna zagotovila različnih držav, kot so ZDA, Kitajska, Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija. "Pripravljeni smo se pogovarjati o teh stvareh v širšem krogu, ne samo v dvostranskih pogovorih z Rusijo," je zatrdil ukrajinski pogajalec.

Nekaj upanja za skorajšnjo rešitev spora ali vsaj zmanjšanje trpljenja Ukrajincev vzbujajo pogovori med rusko in ukrajinsko stranjo, ki naj bi se nadaljevali v ponedeljek. To bo njihovo tretje srečanje od začetka vojne.

Putin pred dialogom zahteva, da Ukrajinci položijo orožje

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes v telefonskem pogovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k nujni splošni prekinitvi spopadov v Ukrajini, medtem ko je Putin na drugi strani izrazil pripravljenost na dialog, a zahteval, da ukrajinske sile najprej položijo orožje.

Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, je Putin Erdoganu pojasnil, da "specialna vojaška operacija" v Ukrajini poteka po načrtih in tudi urniku. Rusija jo je pripravljena ustaviti le, če bo Ukrajina izpolnila ruske zahteve in položila orožje.

"Vsak poskus, da bi s pogajanji zavlačevali in omogočili ukrajinski vojski, da se reorganizira, bo neuspešen. V povezavi s tem je bilo poudarjeno, da je zaustavitev specialne operacije mogoča le, če bo Kijev ustavil vojaške akcije in izpolnil ruske zahteve, ki so bile popolnoma jasne," so sporočili iz Kremlja po telefonskem pogovoru obeh voditeljev.

Putin je izrazil pričakovanje, da bodo ukrajinski pogajalci konstruktivni in upoštevali stanje na terenu. Po njegovih besedah si ruska vojska prizadeva, da ne bi ogrožala življenj in varnosti civilnih prebivalcev. Izvajajo "natančne napade" zgolj na vojaške cilje, ukrajinski branilci pa da so tisti, ki se skrivajo za civilisti in povzročajo uničenje.

Turški predsednik je sicer Putina opozoril, da bi prekinitev ognja vsaj nekoliko zmanjšala zaskrbljenost zaradi težkega humanitarnega položaja v Ukrajini, poleg tega pa omogočila iskanje mirne rešitve. Erdogan je ob tem napovedal tudi nadaljevanje turških prizadevanj za sodelovanje v iskanju rešitve za konec vojne v Ukrajini.

Turčija, ki je članica Nata, bo sicer v južnem mestu Antalya prihodnji konec tedna gostila diplomatski forum, ki naj bi se ga udeležil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. V Ankari si prizadevajo, da bi se foruma udeležil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, a za zdaj še ni jasno, ali bo lahko prišel v Antalyo.

Erdogan je bil tretji voditelj katere od članic Nata, ki je govoril s Putinom od začetka ruskega napada na Ukrajino. Zadnjič sta sicer govorila 23. februarja, dan pred rusko invazijo na Ukrajino.

Do zdaj se je Putin izmed voditeljev članic Nata pogovarjal le s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Danes pa se je znova slišal z Macronom, so potrdili tako v Moskvi kot v Parizu.

Dveurni pogovor Macrona in Putina

Macron je v današnjem skoraj dveurnem telefonskem pogovoru Putinu izrazil zaskrbljenost glede razmer v ukrajinskih jedrskih elektrarnah Zaporožje in Černobil, ki so ju pred dnevi zasedle ruske sile.

Putin mu je zagotovil "fizično in jedrsko varnost" jedrske elektrarne Zaporožje, ki so jo ruske sile zavzele v petek, pred provokacijami "ukrajinskih skrajnežev".

Ruski predsednik je pri tem komentiral predlog generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaela Grossija, da je pripravljen priti v Černobil in voditi pogajanja med stranema o varnostnih zagotovilih za ukrajinske jedrske elektrarne. Putin je dejal, da je zamisel koristna, in dodal, da bi srečanje lahko potekalo prek videopovezave ali v tretji državi.

Macrona je Putin tudi seznanil s stanjem glede pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo. Pri tem je izrazil pripravljenost za nadaljevanje dialoga pod pogojem, da bodo izpolnjene ruske zahteve.

"Najpomembneje je zagotoviti, da ukrajinska stran pokaže resen pristop k pogovorom o sporazumih, ki so nujni za konec bojnih operacij," so sporočili iz Kremlja.

Ena od tem pogovorov je bil tudi poskus evakuacije civilistov iz obleganega ukrajinskega mesta Mariupolj ob Azovskem morju, ki je danes, že drugi dan zapored, propadel. Strani sta za neuspeh znova obtožili druga drugo. Putin je za neuspeh izvedbe evakuacije okrivil Kijev, ki da se ni držal dogovorjene prekinitve ognja.

Putin je Macronu tudi predlagal, da bi z oblastmi v Kijevu proaktivno reševal vprašanje humanitarnih koridorjev za civiliste in tujce, so še sporočili iz Kremlja.

Tudi Izrael želi biti posrednik

Aktivneje se je v pogovore z glavnimi akterji vključil tudi Izrael. Premier Naftali Benet se je v soboto najprej v Moskvi sešel s Putinom. Zatem se je pogovarjal tudi z Zelenskim, s katerim sta se v zadnjih 24 urah slišala trikrat. Benet se je v Berlinu sešel tudi z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Izrael ima po Benetovih besedah moralno obveznost, da pomaga ustaviti spopade v Ukrajini, četudi možnosti za uspeh "niso velike".