Kadijević, ki bi čez tri tedne praznoval 89. rojstni dan, je od leta 2001 živel v Rusiji s statusom begunca, leta 2008 pa je dobil rusko državljanstvo.
Kadijević se je rodil 21. novembra 1925 v Glavini Donji, nedaleč od Splita srbskemu očetu in hrvaški materi. Leta 1941 se je pridružil partizanom, dve leti pozneje pa vstopil v Komunistično partijo Jugoslavije. Po koncu druge svetovne vojne je ostal v vojski in diplomiral na beograjski Vojaški akademiji. Leta 1988 je bil imenovan za petega obrambnega ministra SFRJ, januarja leta 1992 pa je odstopil.

Bil je na čelu JLA leta 1991, ko so se vodile operacije v Vukovarju in Dubrovniku, zaradi česar so na Hrvaškem proti njemu vložili tri obtožnice za zločine proti civilnemu prebivalstvu.
Po okupaciji Vukovarja, ki je padel po treh mesecih obleganja, v tem času pa je bili zagrešeni številni vojni zločini, je odlikoval oficirja JNA-ja, ki sta operacijo vodila, Mileta Mrkšića in Veselina Šljivančanina. Leta 1993 je v Beogradu objavil knjigo Moje videnje razpada - vojska brez države.
"Zgrešena predstava"
Iz države je Kadijević pobegnil, potem ko je leta 2001 s haaškega sodišča prejel poziv za pričanje (ni pa haaško sodišče proti njemu nikdar vložilo obtožnice). Hrvaška je od Rusije zahtevala izročitev, še preden je dobil državljanstvo, a je Moskva to zavrnila.
Kadijević je dal leta 2007 iz Moskve dva odmevna intervjuja (za HTV in za RTS), v katerih je med drugim dejal, da je predstava o njem zgrešena. "V Srbiji nacionalisti menijo, da bi moral izkoristiti možnost in fizično uničiti Hrvaško. Zato sem veleizdajalec za srbski narod, na Hrvaškem pa sem pojem zla in vojni zločinec."

Glede zločinov na Ovčari je dejal, da je zanje izvedel šele po upokojitvi, menil pa je tudi, da med razpadom SFRJ ni delal napak.

Istega leta je tudi v Moskvi izdal knjigo Kontraudar, v kateri je trdil, da sta takratni predsednik Hrvaške in nekdanji predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesić ter nekdanji predsednik zvezne vlade Ante Marković nameravala ob pomoči vojske strmoglaviti predsednika Hrvaške in Srbije, Franja Tuđmana in Slobodana Miloševića.