Peresa so pred dvema tednoma sprejeli v bolnišnico zaradi možganske kapi, pred nekaj dnevi pa so mu vstavili še srčni spodbujevalnik. Njegovo stanje se je nato malce izboljšalo, a nato spet poslabšalo.

Predsednik izraelske vlade je bil v letih 1984-1986 in 1995-1996, nato pa je bil od leta 2007 do leta 2014 še predsednik države. Poleg tega je bil tudi zunanji, obrambni in finančni minister.

Skupaj s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in izraelskim premierjem Jicakom Rabinom je leta 1994 prejel Nobelovo nagrado za mir po sklenitvi mirovnega sporazuma med Izraelci in Palestinci.

Zaradi svojih mirovnih prizadevanj je bil cenjen po vsem svetu. Po odhodu s predsedniškega položaja je ustanovil Peresov center za mir ter se posvetil promociji miru med Izraelci, Palestinci in arabskimi državami.

Kot navaja BBC, je nekoč dejal, da so Palestinci najbližji sosedje Izraelcev in lahko postanejo najboljši prijatelji.

Peres je bil eden zadnjih pripadnikov generacije izraelskih politikov, ki so bili priča nastanku nove izraelske države leta 1948.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je skupaj z družino izrazil "globoko osebno žalost nad izgubo ljubljenca naroda". Netanjahu je sklical tudi izredno zasedanje vladnega kabineta.

Dolgoletna politična kariera
Peres je bil eden izmed izraelskih politikov z najdaljšim stažem in v izraelskem političnem življenju judovske države je deloval več kot 66 let. Če je v svetu zaradi mirovnih prizadevanj veljal za enega najuglednejših Izraelcev, pa doma ni užival take podpore in priljubljenosti.

Rodil se je kot Šimon Perski 2. avgusta 1923 v takratnem poljskem kraju Wiszniew, ki danes leži na ozemlju Belorusije.

Pri 11 letih je z družino emigriral v Palestino, kjer se je v 40. letih preteklega stoletja pridružil sionističnemu boju pod vodstvom ustanovitelja sodobne judovske države Davida Bena Guriona, ki ga je spoznal med avtostopom, nato pa je v njegovem uradu tudi začel politično kariero.

Na začetku svoje politične kariere je pri komaj 29 letih postal generalni direktor nastajajočega obrambnega ministrstva in je zaslužen za dogovor s Francijo, ki je dobavila vojaška letala in pozneje pomagala pri razvoju skritega jedrskega programa.

Kot obrambni minister je bil leta 1976 priča ugrabitvi izraelskega potniškega letala, ki so ga palestinski ugrabitelji preusmerili na letališče Entebbe v Ugandi, nato pa je bil odgovoren za uspešno vojaško operacijo, v kateri so rešili vse talce.

Od leta 1959 je bil član kneseta, izraelskega parlamenta, medtem ko je laburistično stranko vodil od leta 1977 do leta 1992, ko je vodenje stranke prevzel Jicak Rabin.

Spreobrnitev leta 1977
Če je od začetka Peres ostro zavračal vsakršen kompromis z arabskimi državami, pa se je nato po lastnih besedah spreobrnil po letu 1977, ko je v Jeruzalem na zgodovinski obisk prispel egiptovski predsednik Anvar Sadat, kar je vodilo v prvi arabsko-izraelski mirovni sporazum, v mirovno pogodbo med Egiptom in Izraelom leta 1979.

Leta 1994 je doživel vrhunec svoje politične kariere, saj je za ključno vlogo pri leta 1993 sklenjenih mirovnih sporazumih iz Osla skupaj z Rabinom in Arafatom prejel Nobelovo nagrado za mir.

Po umoru premierja Rabina leta 1995 so po navedbah avstrijske agencije APA številni Izraelci po ulicah izjavljali: "Ko bi vsaj zadelo Peresa!" V dolgih letih politične kariere si je včasih nakopal tudi pravo sovraštvo, predvsem na desnici.

Poleg hebrejščine je Peres govoril še angleško in francosko. Veljal je za ljubitelja umetnosti in dobre literature. Z ženo Sonyo Gelman, ki je umrla leta 2011, sta imela tri otroke in kopico vnukov.

Velik prijatelj Slovenije
Slovenski predsednik Borut Pahor je v izjavi zapisal, da je Peres za seboj pustil "politično in moralno dediščino, ki obvezuje ves svobodoljuben in miroljuben svet k nepopustljivemu iskanju rešitev za sožitje in trajni mir".

"Vztrajna prizadevanja Šimona Peresa za spravo in skupno mirno in varno prihodnost izraelskih in arabskih otrok na Bližnjem vzhodu nas navdihujejo, naj nikoli ne obupamo v ustvarjanju boljšega sveta za vse. V tem smislu in zavoljo vedno bolj zapletenih svetovnih razmer bo izstopajoča podoba Šimona Peresa politični in moralni kažipot ravnanj vsega svobodoljubnega in miroljubnega sveta," je še zapisal Pahor in dodal, da je bil Peres velik prijatelj Slovenije.

"Srečevali smo se in se medsebojno spodbujali ter pri tem iskreno navezali. Bil je svetovni politik in zgodovinska osebnost in vendarle je vselej zbrano poslušal naše mnenje in iskreno povedal svoje. Vselej je o naši deželi in ljudeh govoril z občudovanjem in nam pripisoval svetlo prihodnost. Slovenija je izgubila velikega prijatelja. Ohranila ga bo v najlepšem in trajnem spominu. Šimon Peres ostaja zgled," je še poudaril Pahor.

Odzivi z vsega sveta
Na smrt Peresa so se odzvali številni državniki po svetu. Med drugim so sožalje izrekli predsednik ZDA Barack Obama, nemški predsednik Joachim Gauck in francoski predsednik Francois Hollande.

"Malo je ljudi, s katerimi delimo ta svet, ki so spremenili tok človeške zgodovine. Ne samo zaradi svoje vloge v svetovnih dogodkih, ampak tudi zaradi tega, ker so razširili našo moralno domišljijo in nas prisilili, da od samih sebe pričakujemo več. Moj prijatelj Šimon je bil eden izmed takšnih ljudi," je ob Peresovi smrti zapisal Obama in dodal, da se Peres ni nikoli odpovedal možnosti miru med Izraelci, Palestinci in izraelskimi sosedami.

Francoski predsednik meni, da je Izrael s Peresovo smrtjo izgubil enega najbolj slavnih državnikov, mir pa enega njegovih največjih zagovornikov. "Šimon Peres zdaj pripada zgodovini, ki je bila spremljevalka njegovega dolgega življenja," je poudaril Hollande.

Po mnenju nemškega predsednika Joachima Gaucka je Šimon Peres zaznamoval Izrael kot noben drug politik. "Svoji državi je služil v različnih vlogah s trdnimi načeli, ko je šlo za izraelsko varnost, in odločno voljo, ko je šlo za napredek pri mirovnem procesu s Palestinci," je v pismu sedanjemu izraelskemu predsedniku Reuvenu Rivlinu zapisal nemški predsednik.

Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton je ocenil, da je Bližnji vzhod s Peresovo smrtjo izgubil gorečega zagovornika miru in sprave ter prihodnosti, v kateri vsi Abrahamovi otroci gradijo boljši jutri.

Nekdanji britanski premier in posebni odposlanec bližnjevzhodne četverice Tony Blair je v odzivu poudaril, da je bil Peres politični velikan, državnik, ki bo poznan kot eden najodličnejših v svojem in katerem koli obdobju. "Bil je nekdo, ki sem ga imel globoko rad," je zapisal Blair.

"S svojo prirojeno človečnostjo, s svojim dostojanstvom je Šimon navdihoval svet in pomagal tlakovati pot miru, dovolj široko, da bodo prihodnje generacije nekoč hodile druga ob drugi," je ob smrti nekdanjega izraelskega predsednika ocenil nekdanji ameriški predsednik George Bush.