Schäuble je umrl v torek zvečer na svojem domu v krogu družine po dolgi in težki bolezni, poročajo nemški mediji.

V svoji dolgoletni politični karieri je bil med drugim minister za finance in notranje zadeve, vodja Krščansko-demokratske unije (CDU), vodja poslanske skupine CDU/CSU in predsednik parlamenta. Bil je poslanec z najdaljšim stažem, v parlamentu je sedel od leta 1972.

Schäuble, ki je bil minister pod nekdanjima kanclerjema Helmutom Kohlom in Angelo Merkel, je odigral ključno vlogo pri ponovni združitvi Nemčije leta 1990 po padcu Berlinskega zidu.

Od poskusa atentata nanj, ki ga je oktobra 1990 izvedel duševno prizadet moški, je bil Schäuble na invalidskem vozičku, vendar to ni ustavilo njegove politične kariere.

Leta 2009 je prevzel vodenje finančnega ministrstva in je veljal za eno najmočnejših političnih figur v vladi kanclerke Merkel.

Zaradi svoje politike zategovanja pasu in stroge drže do zadolženih južnoevropskih držav, zlasti Grčije, je bil deležen hudih kritik, a tudi pohval.

Leta 2017 je bil izvoljen za predsednika bundestaga. Gre za drugo najvišjo funkcijo v državi, ki jo je opravljal do leta 2021.

Nemški kancler Olaf Scholz je ob smrti Wolfganga Schäubleja na družbenem omrežju X zapisal, da je Nemčija "izgubila navdušenega misleca, strastnega politika in bojevitega demokrata".

"Slovenijo je imel rad"

Kot je za MMC povedal nekdanji slovenski finančni minister Dušan Mramor, je bil Schäuble zelo strog finančni minister. "Rekel bi, da je pri drugih kolegih kar vzbujal strah, zlasti pri finančnih ministrih držav, ki so zašle v težave zaradi prevelike porabe, pri njih je bil brezkompromisen," je dejal Mramor. Po njegovih besedah se je v primeru Slovenije izkazal kot pragmatičen in moder človek, in čeprav je med svoje dosežke štel zakone, ki so zelo strogo pravno določali in omejevali javno porabo, je bil vseeno sposoben treznega razmisleka.

"Slovenijo je imel rad. Tudi kadar sem šel v Berlin, sem se dobro počutil. Poslušal me je, razložil sem mu, zakaj nas fiskalna pravila silijo v nekaj, kar nam bo zmanjšalo gospodarsko rast in blaginjo. Rekel je: Dušan, vi ste odličen ekonomist, jaz sem odličen politik in pravnik in bova že našla rešitev. Res jo je našel. Na Evropski komisiji je za Slovenijo dosegel, da so nam odobrili zmanjšanje t. i. fiskalnega napora: z 1,2 na 0,5 odstotka proračunskega primanjkljaja. Imam ga v spominu kot prijetnega in razumnega človeka. Je bilo pa čisto drugače, ko so se 'tolkli' na evroskupini Nemci in Grki, tam je bil pa brezkompromisen. Zahteval je privatizacijski sklad, Grki so morali po nizkih cenah prodati premoženje. Ljudje so se ga kar bali, ko se je v vozičku pripeljal na Ecofin ali evroskupino. Sam pa imam, kot sem že poudaril, nanj samo lepe spomine," se spominja Mramor.