Novico je sporočil njen predstavnik, lord Tim Bell, ki je dejal: "Z globoko žalostjo sta Mark in Carol Thatcher sporočila, da je njuna mati, baronica Thatcherjeva, zjutraj umrla."

Nekdanjo premierko bodo pokopali v Katedrali sv. Pavla z vojaškimi častmi. Kljub temu pa pogreb ne bo državniški, saj si njeni svojci tega ne želijo. Kdaj točno bo zadnje slovo, za zdaj še ni znano, seznam povabljencev pa bo zelo širok, so pojasnili v uradu trenutnega premierja Davida Camerona.

Thatcherjeva, ki se je je zaradi osebne in politične strogosti ter neusmiljenosti do nasprotnikov prijel vzdevek "železna lady", je bila britanska ministrska predsednica med letoma 1979 in 1990. Bila je prva - in do danes edina - ženska na tem položaju, njen mandat pa je bil najdaljši na Downing Streetu 10 vse od začetka 19. stoletja.

Trikrat zmagala na volitvah
Rodila se je kot Margaret Roberts. Leta 1959 je postala konservativna poslanka kot predstavnica Finchleyja v Londonu. Od leta 1970 je bila ministrica za izobraževanje in znanost, leta 1975 pa je postala tudi voditeljica konservativne stranke, ki jo je popeljala do treh zmag na volitvah - leta 1979, 1983 in še štiri leta pozneje.

Vrsto let imela težave z zdravjem
Po hudi kapi leta 2002 se je umaknila iz javnega življenja, zatem pa je doživela še več manjših kapi. V zadnjem času se je v javnosti pojavila le redko, zamudila je tudi sprejem ob svojem 85. rojstnem dnevu, ki ji ga je priredil premier Cameron. Julija leta 2011 je ni bilo niti na predstavitvi kipa njenega dobrega prijatelja, nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana, v Londonu. Decembra lani so ji v bolnišnici odstranili tvorbo na mehurju.

Odzivi večinoma polni hvale
Odzval se je že britanski premier David Cameron, ki je dejal, da je Velika Britanija izgubila "veliko voditeljico, veliko premierko in veliko Britanko". Iz Buckinghamske palače pa so sporočili: "Kraljico je razžalostila novica o smrti baronice Thatcherjeve. Njeno veličanstvo bo družini poslalo zasebno sporočilo."

John Major, ki jo je leta 1990 nasledil na čelu vlade, jo je označil za "resnično silo narave".

Nekdanji laburistični premier Tony Blair je Thatcherjevo opisal kot "zelo veliko politično osebnost". "Zelo malo voditeljem je uspelo spremeniti ne le politično pokrajino svoje države, temveč tudi sveta. Margaret je bila taka voditeljica. Njen globalni učinek je bil ogromen," je dejal Blair.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Margaret Thatcher označil za veliko državnico, "ki bo v spominu ostala tako zaradi svojih prispevkov skupnemu evropskemu projektu kot tudi zadržkov do njega". T. i. železna lady je bila namreč znana po svojem zadržanem stališču do tesnejšega evropskega povezovanja. Znana je tudi njena izjava, da "želi nazaj svoj denar", s katerim je Veliki Britaniji v finančnih pogajanjih v okviru EU-ja zagotovila znameniti rabat.

Nekdanji poljski predsednik in vodja sindikata Solidarnost Lech Walesa je poudaril, da je nekdanja britanska premierka z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom in papežem Janezom Pavlom II. pomembno prispevala k padcu komunizma v Evropi.

Mihail Gorbačov, zadnji voditelj Sovjetske zveze, ki se je ob koncu hladne vojne z Margaret Thatcher večkrat sestal, pa je dejal, da je bila velika političarka in briljantna osebnost, ki bo ostala zapisana v zgodovini.

Nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger jo je medtem označil kot "pogumno osebnost". "Ni mislila, da je njeno delo poiskati kompromis, temveč da je njena služba imeti prepričanja," je dejal Kissinger, sicer dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1973.

Ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da je svet izgubil "veliko borko za svobodo". Dodal je, da Thatcherjeva spominja na to, da je mogoče oblikovati tok zgodovine z "moralnimi prepričanji, neomajnim pogumom in železno voljo".

Za nemško kanclerko je bila Margaret Thatcher "izjemna voditeljica". Izpostavila je njeno vlogo pri premostitvi delitev v Evropi v obdobju hladne vojne. Njena načela in vrednote služijo kot svetilnik v še vedno razdeljeni Evropi, je dodala Angela Merkel.

Francoski predsednik Francois Hollande jo je opisal kot "veliko osebnost, ki je pustila globoko sled v zgodovini svoje države".

Sožalje je izrazila tudi premierka Alenka Bratušek, ki je na britanskega premierja Davida Camerona naslovila sožalno brzojavko. V brzojavki je predsednica vlade izrazila prepričanje, da je Margaret Thatcher pustila pečat v pomembnem poglavju zgodovine.

Odzval se je tudi Afriški narodni kongres (ANC), vladajoča stranka v Južnoafriški republiki, ki ji Margaret Thatcher ni priznala legitimnosti za vladanje v državi. A pri tem vprašanju "ni bila na isti valovni dolžini kot britanski narod in odtlej je preteklo že veliko vode", je sporočila stranka, ki je nekdanjo britansko premierko kljub temu označila za "izjemno voditeljico".

Rudarji z bridkimi spomini nanjo
Manj hvale so izrekli rudarji, ki so spominjajo konflikta z nekdanjo premierko, ki v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ni želela popustiti njihovim zahtevam. Generalni sekretar zveze rudarjev v Durhamu David Hopper je njeno smrt označil za "velik dan" in izrazil veselje, da jo je preživel.

"Nadvse je sovražila delavski razred in imam zelo bridke spomine na njena dejanja," je dodal. Rudarji so omenili možnost, da bodo na dan njenega pogreba priredili demonstracije.