ZN-ova organizacija je Avstralijo pozvala k "pospešenemu ukrepanju" glede globalnega segrevanja.

2300 kilometrov dolg greben ob avstralski severovzhodni obali je pridobil status svetovne dediščine leta 1981 zaradi njegovega "izjemnega znanstvenega pomena".

Unesco je prvič razpravljal o grebenovem statusu ogrožene svetovne dediščine leta 2017, Canberra pa je od takrat za izboljšanje stanja grebena namenila 2,2 milijarde dolarjev, poroča BBC.

V zadnjih petih letih je medtem prišlo do velike izgube koral. Znanstveniki pravijo, da je glavni razlog za to dvig temperature morja kot posledica globalnega segrevanja, ki ga povzroča uporaba fosilnih goriv.

Avstralija kljub temu ostaja zadržana glede zavez k odločnejšim ukrepom v boju proti podnebnim spremembam. Država je velika izvoznica premoga in plina. Svojih podnebnih ciljev ni nadgradila od leta 2015. Tako namerava do leta 2030 zmanjšati svoje izpuste na 26 do 28 odstotkov ravni iz leta 2005.

Okoljevarstvene skupine pravijo, da predlog Unesca kaže na šibkost avstralskih politik na področju podnebnih sprememb.

Canberra proti spremembi statusa

Avstralska vlada sicer "močno nasprotuje" predlogu za spremembo statusa grebena. Okoljska ministrica Sussan Ley je dejala, da je na svetu ogroženih 83 krajev na seznamu svetovne dediščine, ki jih ogrožajo podnebne spremembe, in da "zato ni pošteno, da se omenja zgolj Avstralija".

Canberra vztraja, da za greben dobro skrbijo, Unesco pa opozarja, da kljub vladnim naporom ključni cilji glede kakovosti vode ob grebenu niso bili izpolnjeni.

Leta 2019 so celo avstralske oblasti, pristojne za zaščito grebena, spremenile status stanja grebena iz slabega v zelo slabega.

Če se bo Unescov status grebena res spremenil, bo to prvič, da bo na seznamu krajev, ogroženih predvsem zaradi učinkov podnebnih sprememb, naravni kraj s seznama svetovne dediščine. Sprememba statusa bi sicer povečala pozornost javnosti na nevarnost in olajšala dostop do sredstev.

Obenem pa bi to vplivalo na tamkajšnji turizem, na katerega so vezani tisoči delovnih mest.
Unescu trenutno predseduje Kitajska, po nekaterih poročilih pa naj bi na odločitev te organizacije morda vplivale tudi napetosti med Pekingom in Canberro. Okoljevarstvene skupine sicer zavračajo, da je predlog spremembe statusa grebena političen.