Raziskava, ki so jo opravili ekonomisti izpostave centralne banke ZDA Federal Reserve v St. Louisu, ugotavlja, da se je srednja vrednost neto premoženja univerzitetno izobraženih belcev od leta 1993 do leta 2013 povečala za 86 odstotkov, premoženje Azijcev pa za 90 odstotkov. Na drugi strani pa je v istem obdobju premoženje temnopoltih in ljudi latinskoameriškega rodu z univerzitetno izobrazbo padlo za 56 odstotkov.

V istem času so najmanj izgubili temnopolti brez diplome, in sicer 3,8 odstotka svojega premoženja, a le zaradi tega, ker veliko niso imeli izgubiti. Belci brez diplome so izgubili 11 odstotkov premoženja, Azijci brez diplome pa 44 odstotkov.

"Selektivnost" uspeha
Univerzitetna diploma sicer pomaga, saj imajo temnopolti in Latinskoameričani z njo dvakrat višje plače od pripadnikov istih skupin brez diplome in tudi do štirikrat večji obseg premoženja.

Ostaja pa dejstvo, da ima družina z diplomiranim črncem ali črnko na čelu manj premoženja od družine z nešolanim belcem ali belko na čelu.

Raziskava razkriva obseg diskriminacije v ZDA, ki ni del preteklosti, zato gre v nos tistim, ki trdijo, da diskriminacije ni in da je treba odpraviti vse kvote in podobne mehanizme. To trdijo večinoma belci.

Diskriminacijo potrjujejo še več raziskav. Tako so na primer iskalci zaposlitve po telefonskem pogovoru dobili povabilo na razgovor, če je njihovo ime zvenelo belsko, ne pa črnsko.

Brez podobne socialne mreže
Temnopolti in Latinskoameričani se po krizah tudi težje postavijo spet na noge, ker za seboj nimajo staršev z denarjem, ob tem pa so močno zadolženi s šolanjem. Premoženje, ki ga dobijo na začetku, porabijo za nakup nepremičnine, in zadnja kriza jih je tako bolj prizadela. V letih od 2007 do 2013 je premoženje Latinskoameričanov z diplomo padlo kar za 72 odstotkov.

Temnopoltim in Latinskoameričanom ob pomanjkanju bolje plačanih delovnih mest v zasebnem sektorju ostajajo na voljo delovna mesta v javnih službah, kjer je več varnosti pred izgubo službe, plače pa nižje.