"Demokratična recesija Evrope se je v letu 2024 poglobila," je po poročanju Guardiana sporočila mreža organizacij Liberties. Njeno poročilo izpostavlja podvrženost pravosodnih sistemov politični manipulaciji, šibek pregon korupcije, pretirano uporabo sprejemanja zakonodaje po hitrih postopkih, nadlegovanje novinarjev in vse večje omejitve za mirne proteste.

"Brez odločnega ukrepanja EU tvega nadaljnjo demokratično erozijo," piše v poročilu, ki ga je sestavilo 43 organizacij za zaščito človekovih pravic v 21 članicah Evropske unije.

Mreža Liberties je prvo takšno poročilo o vladavini prava v EU-ju objavila leta 2019, dozdajšnjih šest poročil pa kaže "alarmantno vztrajnost kršitev vladavine prava po vsej Evropski uniji," je dejal Viktor Kazai, strokovnjak na področju vladavine prava pri Liberties. Prizadevanje Unije za preobrnitev nazadovanja na tem področju je bilo "razočarljivo omejeno".

Najbolj skrb vzbujajoče stanje je v državah, ki sprejemajo ukrepe za spodkopavanje vladavine prava, je opozoril Kazai.

Za Italijo so raziskovalci dejali, da je vlada Giorgie Meloni predlagala dajanje pristojnosti pravosodnemu ministrstvu nad tožilcem, kar bi povečalo politični nadzor nad pravosodjem. Opozorili so tudi na "še nikoli tako veliko stopnjo vmešavanja v javne medije".

Pri Bolgariji so raziskovalci izpostavili protikorupcijske preiskave zoper vidne politične nasprotnike vlade, medtem ko se nadaljujejo dolgotrajne prevare, kot je odlaganje gradbenih odpadkov v Sofiji.

Na Slovaškem so raziskovalci problematizirali ukrepe vlade Roberta Fica, vključno z ukinitvijo urada centralnega tožilca in predlogom zakona o tujih agentih "po vzoru Rusije", ki bi nevladne organizacije označil za "organizacije s tujo podporo", če bi prejele več kot 5000 evrov iz tujine.

Poročilo za Hrvaško ugotavlja, da je integriteta pravosodnega sistema okrnjena, odkar je postal državni tožilec Ivan Turudić, sodnik, tesno povezan z vladajočim HDZ-jem. Turudić je med drugim podvomil o pravici evropskega javnega tožilstva, da preiskuje sum goljufije v primeru proračuna EU-ja.

Glede Romunije poročilo izpostavlja zmago ultranacionalističnega kandidata na predsedniških volitvah, kot pravijo, zaradi TikToka, omenja tudi zavlačevanje pri sprejemanju zakona, ki bi zagotovil neodvisnost javne televizije in radia.

Težave v več kot le petih članicah

Poročilo obravnava tudi druge države članice. Pri Madžarski so raziskovalci organizacije zaznali "precejšnje nazadovanje" vladavine prava v letu 2024. Po začetku delovanja urada za zaščito suverenosti, ki ima široke pristojnosti za preiskovanje ljudi, aktivnih v javnem življenju, se na Madžarskem krepi pritisk na nevladne organizacije in medije.

Kot pravi poročilo, pa proti tovrstnim težavam niso imune niti države, ki jih označujejo za "vzorne demokracije", vključno s Francijo in Nemčijo.

Glede Francije so raziskovalci opozorili na vse pogostejšo uporabo možnosti sprejemanja zakonodaje brez glasovanja, pa tudi na vse večje omejitve svobode izražanja.

Raziskovalci so v primeru Nemčije pohvalili strožja pravila za boj proti pojavi, ko višji uslužbenci prevzemajo dela v sektorjih, ki so jih nedavno nadzirali. Opozorili pa so na "pretirane in nesorazmerne" odzive na propalestinske dogodke, vključno s cenzuriranjem propalestinskih glasov in odrekanjem vstopa v državo nekdanjemu grškemu finančnemu ministru Janisu Varufakisu, ki je bil povabljen kot gost na propalestinskem dogodku.

Lani aprila je berlinska policija tako prekinila tridnevno konferenco o palestinskem vprašanju, češ da bi se lahko tam širila antisemitska stališča. Konferenco je organizirala judovska organizacija Judovski glas za pravičen mir na Bližnjem vzhodu.

Na Poljskem želi koalicija obnoviti neodvisnost pravosodja in medijski pluralizem, piše v poročilu, a je prišla v konflikt s predsednikom Andrzejem Dudo, ki ni naklonjen prejšnji vladajoči stranki.

Liberties Evropsko komisijo poziva, naj okrepi nadzor nad vladavino prava v Uniji, in z njo pogojuje evropska sredstva, ob tem pa naj pospeši pravne ukrepe zoper kršitve vladavine prava.