Raziskovalci so ugotovili, da je januarja lani – devet oz. deset mesecev po prvih covidnih zaprtjih – rodnost v Evropi padla. Dolga zaprtja zaradi covida-19 so vodila v manjše število nosečnosti, ugotavlja študija, objavljena v reviji Human Reproduction.

Raziskava na vzorcu 24 držav je ugotovila, da je rodnost bolj upadla v državah, kjer je bil zdravstveni sistem zaradi covida bolj obremenjen. Največji upad so zaznali v Litvi (28 odstotkov), Ukrajini (24 odstotkov) ter Romuniji in Španiji (v obeh 23 odstotkov). Na Švedskem, kjer ni bilo strogega zaprtja družbe, je bil upad rodnosti manjši (4,5 odstotka), izsledke povzema BBC.

V Sloveniji je število januarskih rojstev upadlo za 8,8 odstotka. V sosednji Italiji, ki je bila v prvem valu covida-19 hudo prizadeta, so zaznali 17,1-odstoten upad. V Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem je bil upad okoli 3-odstoten. Porast rojstev so medtem zaznali le na Finskem in Danskem (okoli en odstotek).

"Strah pred krizo prispeval k zmanjšanju rojstev"

"Dlje, kot so trajala zaprtja, manj je bilo nosečnosti v tem obdobju, tudi v državah, ki jih pandemija ni močno prizadela," je povedal avtor študije Leo Pomar, babičar sonograf v univerzitetni bolnišnici Lausanne.

"Menimo, da je strah parov pred zdravstveno in socialno krizo v času prvega vala covida-19 prispeval k zmanjšanju rojstev devet mesecev pozneje," je še povedal.
Ukrepi socialne distanciranja, strahovi glede virusa ter posledična socialna in gospodarska kriza so lahko "posredni dejavniki, ki so imeli vlogo pri odločitvi parov, da preložijo nosečnost", piše v študiji.

Dolgoročne demografske spremembe

Upad rodnosti bi lahko povzročil "dolgoročne demografske spremembe", zlasti v zahodni Evropi s starajočim prebivalstvom. Marca 2021 se je število rojstev otrok, torej tistih, ki so bili ustvarjeni po zaprtjih, sicer vrnilo na podobno raven kot pred pandemijo. Vendar porast rojstev ni nadomestil precejšnjega januarskega padca.