V koncentracijskih taboriščih je med 2. svetovno vojno umrlo na sto tisoče ljudi. Foto: EPA
V koncentracijskih taboriščih je med 2. svetovno vojno umrlo na sto tisoče ljudi. Foto: EPA
Simon Wiesenthal
Simon Wiesenthal je ustanovil center, ki po svetu lovi naciste in njihove sodelavce. Foto: EPA

Ameriško pravosodno ministrstvo je proti 86-letnemu Egnerju, ki je po rodu z območja nekdanje Jugoslavije, sprožilo postopek odvzema državljanstva, ker ob prihodu v ZDA in prijavi za državljanstvo leta 1960 ni navedel, da je bil med letoma 1941 in 1943 stražar in prevajalec beograjske tajne policije, ki so jo nadzirali nacisti.

Srbsko tožilstvo za vojne zločine bo zahtevalo njegovo izročitev Srbiji, poroča B92.

Član posebne enote
Egner je osumljen, da je bil del posebne enote, ki je bila zadolžena za sistematično pobijanje Judov na območju Beograda. V tožbi okrožnega sodišča v Seattlu je obtožen, da je jeseni 1941 v koncentracijskem taborišču v Zemunu sodeloval pri usmrtitvi 11.164 civilistov, predvsem srbskih Judov, domnevnih komunistov in Romov, leta 1942 pa 6.280 srbskih Judinj in otrok. V sodnih dokumentih je zapisano, da so vsak dan v obdobju dveh mesecev žrtve zadušili z ogljikovim monoksidom v vozilih, s katerimi so jih prevažali do že pripravljenih grobov.

Prostovoljne "mašine za ubijanje"
Urad za posebne preiskave, zadolžen za iskanje vojnih zločincev, ki živijo v ZDA, trdi, da je Egner med zaslišanjem priznal, da je bil pripadnik tajne policije, da je spremljal zapornike v koncentracijski taborišči na Avali in Sajmištu in da je bil prevajalec med zasliševanjem političnih nasprotnikov. Marvin Hier, eden od ustanoviteljev Centra Simona Wiesenthala, je povedal, da so enote, katerih član je bil Egner, "mašine za ubijanje", njihovi člani pa so se prijavili prostovoljno, v zameno za cigarete, salamo in alkohol.

Odvetnik zanikal sodelovanje pri pobojih
Egner se je v ZDA preselil leta 1960, šest let pozneje pa je dobil ameriško državljanstvo. Zadnja leta živi v domu za ostarele v predmestju Seattla. Ko so do njega prišli novinarji, jih je odslovil, češ da ne ve, o čem govorijo. Njegov odvetnik Robert Gibbs je potrdil, da je bil njegov klient uslužbenec nižjega ranga, ko je bil star 19 ali 20 let, zanikal pa je, da je sodeloval pri pobojih. Dodal je, da v tožbi nikjer ne piše, ali je Egner sam kdaj koga mučil ali ubil, niti kolikokrat je sodeloval pri prevozu zapornikov ali njihovem zaslišanju.

Zgleden državljan?
ZDA tudi nikoli nikjer niso zavzele stališča, da morajo nekoga, ki je imel kakršne koli vezi z nacisti, pregnati iz države, je izjavil odvetnik. "Menim, da ni bil vpleten na takšni ravni, ki bi zahtevala, da se mu odvzame državljanstvo. V ZDA živi že skoraj 50 let in nihče ne more o njegovem življenju tukaj povedati kar koli slabega," je Egnerja branil njegov odvetnik.

T. V.